Poročilo ugotavlja, da temperature v Evropi naraščajo hitreje kot kjer koli drugje

Po novem se temperature v Evropi dvigujejo hitreje kot na kateri koli drugi celini poročilo iz Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in službe Evropske unije za podnebne spremembe Copernicus.

Poročilo ugotavlja, da so se povprečne letne temperature v Evropi povečale za dvakrat v primerjavi s svetovnim povprečjem zadnjih treh desetletij. Uradnike skrbi, da bo nadaljevanje tega trenda ogrozilo zdravje evropskih skupnosti ter škodovalo gospodarstvu in okolju.

Nadpovprečna rast temperature v Evropi pa klimatologov ne preseneča.

"Globalno segrevanje ne poteka po enakih vzorcih po vsem planetu,« je povedala Gianmaria Sannino, klimatologinja pri italijanski nacionalni agenciji za nove tehnologije, energijo in trajnostni gospodarski razvoj (ENEA), ki ni bila neposredno vključena v študijo. Olive Oil Times.

"Odvisno je od številnih dejavnikov, kot je razporeditev kopnega in morja, saj lahko morje absorbira veliko več toplote kot kopno,« je dodal. ​,war"To je eden od razlogov, da severna polobla ponavadi postane toplejša od južne."

Poročilo o stanju podnebja v Evropi za leto 2021 je pokazalo, da so se temperature od leta 0.5 do leta 1991 vsako desetletje zvišale za 2021 ºC. Čeprav se to sliši kot razmeroma majhno povečanje, so klimatologi opozorili, da ima in bo imelo pomembne posledice.

"Površinske temperature naraščajo, saj toploto v našem ozračju ujamejo toplogredni plini,« je dejal Sannino. ​,war"Ta toplota je energija. V zadnjih 40 letih je v atmosferi vsako sekundo eksplodirala ogromna količina energije, enaka petim atomskim bombam v Hirošimi.«

Med vzroki za trajajoča suša, ki je eden najpomembnejših vplivov podnebnih sprememb v Evropi.

To je ugotovilo poročilo WMO primanjkljaji padavin od leta 2018 so bili zabeleženi po vsej Evropi, z večjim vplivom na Pirenejskem polotoku in v Alpah.

"V Evropi opažamo sistematično zmanjšanje padavin,« je dejal Sannino. ​,war"Dolgoročno se bo morala Evropa soočiti z vse pogostejšimi vročinskimi valovi, naraščajočim pomanjkanjem vode in dvigom morske gladine. To so tri spremenljivke, ki najbolj vplivajo na celino, njeno prebivalstvo in kmetijstvo.«

WMO je poročala o posledicah sušnih razmer v kombinaciji s ponavljajočimi se vročinskimi valovi v južni Evropi uničujoči gozdni požari v Italiji, Grčiji in Turčiji, treh glavnih proizvajalkah oljčnega olja.

Leta 2021 so požari v južni Evropi in Levantu požgali trikrat več površin od povprečja med letoma 2006 in 2020.

"Večino škode zaradi požarov v naravi povzročijo ekstremni dogodki, ki predstavljajo manj kot 2 odstotka skupnega števila požarov,« piše v poročilu WMO. ​,war"Ti dogodki, na katere niso prilagojeni niti ekosistemi niti skupnosti, imajo lahko pomembne socialno-ekonomske in ekološke posledice.«

"Podnebne spremembe, človeško vedenje in drugi temeljni dejavniki ustvarjajo pogoje za pogostejše, intenzivnejše in uničujoče požare v Evropi,« še piše v poročilu.

Podnebne spremembe poleg posledic gozdnih požarov močno vplivajo na evropsko kmetijstvo, predvsem zaradi spreminjanja vzorcev padavin in naraščajočih temperatur.

WMO je ob sklicevanju na podatke Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) dejala, da so podnebne spremembe povzročile krajša obdobja žetve v različnih obdobjih leta in spremembe sezone sajenja.

WMO je na primer navedla hladno obdobje spomladi 2021, ki je povzročil veliko škodo na vrsti pridelkov po Franciji in Italiji, vključno z oljkami.

"Podnebne spremembe povzročajo gospodarske posledice, ki se prevedejo v izgubo sredstev za preživetje, zmanjšano kmetijsko proizvodnjo in produktivnost, škodljive učinke na razpoložljivost hrane in dostop do hrane ter izgubo dohodka, kar lahko prispeva k negotovi hrani in vodi v lakoto in podhranjenost,« poročilo rekel.

Poročilo je nadalje ugotovilo, da so spremembe v curku, zračnem toku, ki piha od zahoda proti vzhodu na severni polobli, med najpomembnejšimi dejavniki podnebnih sprememb v Evropi.

"Ta reka hitrega zraka, ki teče na osem ali devet kilometrov nad površjem, je tekoči trak, ki določa meteorološke razmere na srednjih zemljepisnih širinah,« je dejal Sannino. ​,war"Nanj vplivajo podnebne spremembe, zato vroč zrak iz Afrike zdaj lažje prihaja do Evrope, kar vpliva na lokalno temperaturo.«

Med učinki podnebne krize je spremenjena porazdelitev, pojavnost in intenzivnost škodljivcev in bolezni živali in rastlin. Evropski kmetje, vključno z pridelovalci oljk, so nosili največje breme teh sprememb, nekateri pa se težko spopadajo s pojavom novih invazivnih vrst.

Bakterije, kot so Xylella fastidiosa in žuželke, kot sta marmorirana smrdljiva stenica ali japonski hrošč, so močno vplivale na proizvodnjo hrane in pokrajino v Evropi.

Poročilo ugotavlja, da je 84 odstotkov ekstremni vremenski dogodki na celini poročajo o poplavah ali nevihtah, ki so neposredno prizadele več kot 510,000 ljudi, povzročile na stotine smrtnih žrtev in več kot 48 milijard evrov gospodarske škode.

Sannino je dejal, da koncentracije toplogrednih plinov v ozračju spodbujajo te ekstremne dogodke.

"Podnebni sistem ima toliko več energije za porabo, to pa prinaša destabilizacijo ozračja, ki začne delovati na netipične načine,« je dejal. ​,war"To so lahko razmeroma majhne razlike, vendar zadostujejo, da bistveno spremenijo meteorološke razmere, ki smo jih bili vajeni v zadnjih 30 ali 40 letih.«

Sredozemski bazen je stoletja doživljal zelo specifične in stabilne vremenske razmere, ki so bile zelo ugodne za kmetovanje.

"Bilo je nekaj posebnega v primerjavi s preostalim svetom,« je dejal Sannino. ​,war"Bilo je ugodno in zelo predvidljivo podnebje. Kmetje so vedeli, kako se bodo razpletli letni časi. Še vedno imamo posebno podnebje, vendar je takšna edinstvenost povezana s hitrejšimi in očitnejšimi podnebnimi spremembami.«

Poročilo tudi ugotavlja, da so se emisije toplogrednih plinov v članicah EU od leta 31 do leta 1990 zmanjšale za 2020 odstotkov, s ciljem zmanjšanja za 35 odstotkov do leta 2030. V drugih državah v regiji se cilji zmanjšanja za leto 2030 gibljejo med 35 in 55 odstotki. v primerjavi z letom 1990.

"Kar zadeva ublažitev, dober tempo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v regiji je treba nadaljevati, ambicije pa je treba še povečati,« je ob predstavitvi poročila dejal Petteri Taalas, generalni sekretar WMO.

"Okrepljene ambicije bi zahtevale, da Evropa igra ključno vlogo pri doseganju ogljično nevtralne družbe do sredine stoletja, kar je nujna zahteva za omejitev dviga globalne temperature precej pod 2 ºC, hkrati pa si prizadeva omejiti dvig na 1.5 ºC, kot je določeno. v pariškem sporazumu,« je dodal.

• Svetovna meteorološka organizacija