Ko se na Hrvaškem žetev začne, uradniki kmetom zagotavljajo varnostne nasvete

Oljkarji na Hrvaškem so začeli s trgatvijo.

Od prvega oktobra do konca novembra je treba nabirati plodove s 5.5 milijona dreves, ki se raztezajo več kot 500 kilometrov vzdolž jadranske obale od Savudrije v Istri do Prevlake v južni Dalmaciji.

Pobiranje je veselje, vendar je tudi veliko nevarnosti, zlasti tam, kjer so visoka drevesa, teren pa je nedostopen in kamnit, saj je ob obali države in na njenih številnih otokih.

Morda nič več ni opisovalo nevarnosti obiranja oljk kot veliko povedana anekdota med kmeti v državi.

Ko se je moški pripravljal na trgatev oljk, ga je žena vprašala: ​,war"kdaj mi boš prinesel kosilo?" Odgovoril je: ​,war"Ne vem, ampak ne hitite mi. Mogoče bom imel kosilo v bolnišnici."

Ta temno humorna anekdota se pripoveduje že leta in je vedno aktualna, saj ima oporo v resnici.

Ko se začne trgatev, zlasti oktobra in celo novembra, se število bolnikov na kirurških oddelkih običajno poveča. Prihajajo z zlomljenimi okončinami, največkrat rokami in nogami, pa tudi drugimi poškodbami.

Po poročanju lokalnih medijev je župan Splitsko-dalmatinske županije Blaženko Boban med trgatvijo v svojem nasadu padel z oljke in zlomil tri rebra.

V ločenem dogodku je 68-letnega prebivalca z otoka Hvara med trganjem oljk na območju Selc pri Bogomolju z veje ugriznil gad, najbolj strupena kača na Hrvaškem.

Na srečo oktobra v oljkah živijo le zelo mlade kače. Vendar tudi ti svojim žrtvam prenesejo majhen odmerek strupa.

Na žalost so zabeleženi tudi drugi primeri s tragičnimi posledicami.

o otok Brač, 74-letni kmet iz Nerežišća, je umrl pri obiranju oljk v nasadih med Donjim Humcem in Lećevico. V nekem trenutku je splezal na kamniti kup, da bi lažje dosegel sadje z najvišjih vej, a je nenadoma padel in si zlomil hrbtenico. Na kraju je umrl.

Lani so med trgatvijo zabeležili smrtne žrtve v Splitu na Brdi, kjer je starejši moški padel z oljke ob vznožju gore.

Medtem ko je med trgatvijo oljk veliko zgodb o najrazličnejših nesrečah, so najpogostejše poškodbe oči, pravi znani splitski oftalmolog Vlade Glavota.

"Poškodbe očesa roženice z zlomi okončin so med najpogostejšimi med trgatvijo oljk,« je zapisal v blog objavi, objavljeni na spletni strani njegove ordinacije.

Tudi znani oljkar Stanko Sikirić iz Bibinj je pred kratkim pripovedoval o tem, kako je izgubil oko zaradi zadarskega novinarja Velimirja Brkića.

Pred natanko 11 leti ga je med trgatvijo oljk, na istem mestu, kjer je s tremi člani njegove družine trgal, oljčni list zabodel v levo oko. Ta trenutek si bo zapomnil za vse življenje, saj se je po piku zapletlo in je izgubil oko.

"Po stotih odhodih na zdravljenje in preglede v Zagreb ter dveh presaditvah roženice sem žal izgubil oko,« je povedal Stanko, večkrat nagrajeni oljkar, ki je nekoč obral tudi 2.5-kilogramsko rdečo čebulo.

Poškodbe oči so pravzaprav najpogostejše, čeprav se o njih ne piše pogosto. Listi oljke so debeli, kompaktni in oblikovani kot glava sulice. Vrh lista je zašiljen, vendar oljkar na to običajno pozabi v trenutku, ko želi z najvišjih vej priti do zadnjega ploda.

Nekateri možni zapleti zaradi zaboda v oko z listi oljke so keratitis – vnetje roženice – in razjeda roženice, ki nastaneta kot posledica sekundarne okužbe na mestu nezdravljene praske roženice.

Zdravljenje teh stanj je težko in dolgotrajno. Tudi po zdravljenju pogosto ostanejo brazgotine tkiva roženice, kar vodi do zmanjšanja ostrine vida.

Med pobiranjem kmetov so oči široko odprte, zato so poškodbe pogoste, je dejal Glavota. Najpogostejši so bolniki z opraskano površino očesa, roženico.

"Spremljajo ga neprijetna bolečina, občutek srbenja, kot da bi nekaj padlo v oko, povečano solzenje, nezmožnost odpiranja očesa, otekanje vek in fotofobija oziroma nestrpnost do močne svetlobe,« je povedal.

Zdravljenje je uspešno in okrevanje je relativno hitro, vendar zahteva pogoste preglede.

"Na žalost so pogosto primeri, ko bolniki ne pridejo pravočasno in se zaplete, kar otežuje zdravljenje, upočasni okrevanje in poveča tveganje za zaplete,« je v svojem blogu zapisal Glavota.

V zelo hudih primerih je lahko ostrina vida zaradi nezdravljenega keratitisa in razjed roženice tako oslabljena, da je edina rešitev za izboljšanje vida presaditev roženice.

Zaradi nepravilnega razraščanja in slabega oprijema novega epitelija roženice na mestu praske so pogoste tako imenovane ponavljajoče se ali ponavljajoče se erozije, ki občasno povzročajo motnje, podobne tistim v času poškodbe.

Glavota priporoča vsem, ki sodelujejo pri trgatvi oljk, očala ali očala za zaščito oči. Nabiralci naj nosijo tudi kape, klobuke s trdimi robovi, da se zaščitijo pred konicami oljčnih listov.

Pri ročnem obiranju, brez stresalnikov, je bolje uporabiti tudi aluminijaste lestve namesto lesenih, ker je možnost padca z njih manjša.

Agronom Marijan Tomac opozarja nabiralce, naj bodo previdni pri obiranju zadnjih plodov z vrha drevesa. Nabiralcem priporoča, da se ne plazijo v krošnje in ne plezajo z ene veje na drugo.

"Hudič jemlje hitrost« je primeren dalmatinski rek za poškodbe, ki jih dobijo pri trgatvi oljk, in moder, da bi pridelovalci sledili.