Čile praznuje olive iz Azape

Letos je majhna, rodovitna dolina dosegla svojo težko geografsko označbo. Na skrajnem severnem robu puščave Atacama Azapa ne prejema dežja, kljub temu pa vodnjaki, ki jih napajajo zime na visokih ravnicah zgoraj, zagotavljajo vodo skozi vse leto.

Avtor: Vera Leone Pavelic
8. december 2016 ob 07:22 UTC
546

"Kaj mi pomeni oljka?" je vprašal Juan de Dios Araya, skrbnik Parcela Gallo. ​,war"Življenje,« je preprosto povedal v nedavno izdanem kratkem dokumentarcu Azapeña, ki pripoveduje zgodbo o oljki v čilski dolini Azapa.

Majhna rodovitna dolina je letos dosegla svojo težko geografsko označbo, Oljke iz Azape. Več kot polovica tamkajšnje zemlje se uporablja za pridelavo oljk, ki so najbolj znane po svoji živahni vijolični barvi, visokem razmerju med mesom in koščicami ter enostavni fermentaciji v slanici. Azapa, na skrajnem severnem robu puščave Atacama, ne prejema dežja, kljub temu pa vodnjaki, ki jih napajajo zime na visokih ravnicah zgoraj, zagotavljajo vodo skozi vse leto.

Nasadi izvirajo iz sevilskih dreves, ki jih je v Peru prinesel bogat španski naseljenec Antonio de Ribera - vendar so od takrat razvili lastne okuse in značilnosti zaradi lokalnega podnebja in naravne predelave. Pri gojenju oljk so tu odigrali veliko vlogo afrodescendenti, nasadi pa so sestavni del njihove kulture in načina življenja. "(Olive) nam dajo vse, dostavijo vse, kar potrebujemo," je dejal Waldemar Hunaca Baluarte, ki je bil tudi predstavljen v filmu Azapeña, ki ga je režirala Daniela Echeverría Donoso.

Več kot 400 let po tem, ko so bile prve oljke posajene v Azapi, jim je čilska predsednica Michelle Bachelet maja letos podelila geografsko označbo. Kmetije Azapa, ki so skoraj vse v lasti območnih družin in obsegajo od enega do 50 hektarjev, lahko zdaj izkoristijo ta pečat porekla na svojih oljkah, oljih in tapenadah, ki ščitijo njihovo pristnost, tradicionalne metode pridelave ter ohranjajo zemljo in vode za prihodnje generacije.

Oljke Azapeña, ki so morda pod vplivom kozmopolitske narave doline (vidnejša afrodescendentna skupnost in dediščina Aymara, skupaj s kolonialnimi naseljenci iz Italije, Španije, Grčije in Hrvaške skozi stoletja), ohranjajo najosnovnejše priprave, po besedah ​​predsednice Združenja oljkarjev doline Azapa (ASOVA) Roxane Gardilčić Boero.

"Oljke smo dali le v vodo in sol,« je razkril Gardilčič. ​,war"A poleg tega imamo klimo, ki nam pomaga. To podnebje omogoča spontano fermentacijo,« je počasen proces, je pojasnil Gardilčič, ki bi lahko trajal približno devet mesecev, vendar ohranja številne hranilne elemente oljk brez uporabe drugih kemikalij ali dodatkov.

ASOVA je leta 35 ustanovila skupina 2012 strastnih in predanih družin, ki gojijo oljke, in služi kot stičišče za tradicijo, družino in zgodovino, ki obdaja oljko v Azapi. V zadnjih dvajsetih letih so pridelovalci Azape štirikrat zaprosili za geografsko označbo in končno dosegli uspeh leta 2016, pravi čilski vir novic Chasquis.

Dolina Azapa, Čile

Pečat porekla je pomembna prednost za pridelovalce oljk v tej regiji, ki želijo zaščititi svojo tradicijo in svoje proizvode, ki so v zadnjih letih morali tekmovati z multinacionalnimi semenskimi korporacijami, ki napredujejo na deželah Azapa.

"Z oljko smo živeli tako dolgo, da se tudi ne zavedamo pomena tega, kar smo podedovali,« je povedal Gardilčič, ko je razpravljal o kulturnem pomenu oljke v Azapi. Oljke so del čilske kulturne in zgodovinske krajine, pravi Gardilčić.

Pred stotimi leti so španski osvajalci prenesli oljke po puščavi, da bi s surovim oljčnim oljem osvetlili cerkve, ki so jih zgradili ob poti do rudnikov srebra v Potosíju. ​,war"In tako, kaj imate z oljkami iz Azape,« je dejal Gardilčič. ​,war"je kulturna dediščina, je dediščina zaradi svoje kakovosti in je edinstven izdelek na svetu.«



File Upload

oglas
oglas

Povezani članki