Novi direktor želi okrepiti svet oljk

Včasih lahko iz vloge za zaposlitev poveš veliko o poklicnih ciljih osebe, še posebej tisti za vodenje medvladne organizacije. O uradni vlogi Abdellatifa Ghedire za položaj izvršnega direktorja pri Mednarodni svet za oljke, pojavilo se je nekaj ključnih besed:

• Trajnostno kmetijstvo
• Ohranite okolje
• Usklajevanje mednarodnih specifikacij
• Spremljanje skladnosti s standardi kakovosti
• Mednarodno tehnično sodelovanje
• Delitev znanja
• Pravična trgovina
• Dialog, preglednost in spoštovanje

Ta v prihodnost usmerjena vizija pripada strokovnjaku za sektor oljčnega olja, ki mu je uspelo Jean-Louis Barjol v tem letu, ki sovpada z uvedbo novega Mednarodni sporazum o oljčnem olju in namiznih oljkah, ki bo stopil v veljavo predvidoma 1. januarja 2017, obratoval pa bo do 31. decembra 2026.

Kmetijski inženir, ki je diplomiral na Nacionalnem agronomskem inštitutu v Tuniziji in na Narodni šoli za podeželsko inženirstvo, vodne vire in gozdarstvo v Parizu, je Ghedira v zadnjih triindvajsetih letih predsedoval petim odborom in vodil osem struktur v tunizijskem ministrstvu za kmetijstvo. in je bil sedemnajst let posebni svetovalec več ministrov za kmetijstvo.

Nadziral je implementacijo informacijskih sistemov odločanja in koordiniral razvoj sektorskih kmetijskih strategij in proračunskih načrtov ter bil odlikovan z Redom za kmetijske zasluge s strani Tunizijske republike.

"Od malih nog,« se glasi Ghedirina biografija, ​,war"njegove zimske počitnice so bile posvečene družinskemu srečanju med trgatvijo oljk, svojo navezanost na oljko pa je rad prenašal na svoje otroke; simbol sodelovanja, potrpežljivosti in blaginje.”

Nekaj ​​več kot mesec dni po prevzemu funkcije smo se z izvršnim direktorjem pogovarjali o nekaterih vprašanjih v sektorju oljčnega olja.

OOT: Katere vidike sektorja oljčnega olja bi želeli promovirati ali izboljšati s svojim vodstvom MOK v prihodnjih letih?

G: Moje prioritete so vzpostavitev svetovnega observatorija za oljko in njene pridelke ter razvoj mrež izmenjav. Želim si tudi, da bi potrošniki v državah nečlanicah lobirali pri svojih vladah, naj se pridružijo sporazumu MOK. Želim, da vedo, da jim članstvo v MOK ne more prinesti nič drugega kot prednosti, najprej zagotovilo, da njihova država uporablja trgovinski standard, ki zagotavlja kakovost izdelkov.

Moja zaveza je, da bom strokovno znanje in predanost vsestranske ekipe strokovnjakov v Izvršnem sekretariatu dal na razpolago vsem akterjem v svetovni oljčni industriji v skladu z navodili in sklepi sveta članic.

Moj cilj je bolje odgovoriti na pričakovanja držav članic s krepitvijo zmogljivosti in virov MOK. Prav tako nameravam podpreti delo razpravnih skupin o vprašanjih, ki so ključnega pomena za MOK in njegovo prihodnost ter krepiti vezi z državami članicami ter mednarodnimi organizacijami, ki so povezane z delovanjem MOK.

OOT: Ali menite, da obstaja segment proizvodne dobavne verige, ki bi ga bilo treba nadgraditi?

G: Približno 74 odstotkov oljčnih nasadov na svetu se goji tradicionalno. V teh tradicionalnih sadovnjakih, kjer je trgatev najdražja kulturna praksa, je treba okrepiti mehanizacijo.

OOT: Kako obvladujete vprašanje biotske raznovrstnosti in, po drugi strani, nedavni trend uporabe intenzivnih in super intenzivnih sistemov gojenja in patentiranih sort?

G: Gojenje oljk je bistvenega pomena za sredozemsko regijo v gospodarskem, družbenem in kulturnem smislu ter tudi kot značilnost pokrajine. Zato je zelo pomembno, da se tradicionalne sorte kar najbolje izkoristijo, ne le zato, ker proizvajajo značilen proizvod, ampak tudi zaradi dobrega upravljanja genskih virov. Tu se vključijo ohranjanje in raziskave genskih virov oljk – in s tem biotske raznovrstnosti.

Oljka je pridelek, ki je v veliki meri deževno hranjen, brez namakanja. Pri tovrstni pridelavi oljk, ki jo lahko poimenujemo tradicionalno, so se oljke skozi stoletja prilagajale specifičnim tlom in podnebnim vidikom posameznega območja. Zato je ključnega pomena uporaba in ohranjanje teh sort, če želimo, da je pridelava oljk trajnostna in okolju prijazna.

Kar zadeva superintenzivno pridelavo oljk, se skoraj vedno izvaja na območjih, ki so idealno primerna za tovrstno pridelavo in ne predstavlja več kot 4 odstotke svetovnih površin oljk. Zato obstaja prostor za razvoj različnih pristopov k pridelavi oljk – tradicionalnih, deževnih ali namakanih, intenzivnih ali superintenzivnih –.

Pravzaprav se morajo razvijati, ker oljčno olje še vedno predstavlja le nekaj več kot 3 odstotke vseh rastlinskih olj, proizvedenih na svetu. Torej očitno obstaja možnost za povečanje tega odstotnega deleža.

OOT: Glede velikega razvoja oljkarstva in dviga kakovosti ekstra deviških oljčnih olj, proizvedenih v zadnjih letih, imate kakšne pripombe o tem premiku k visokokakovostni pridelavi?

G: MOK nima posebnih statističnih podatkov o deležu tako imenovanih vrhunskih ekstra deviških oljčnih olj. Kljub temu sem vesel, ko vidim, da se številni proizvajalci odločajo za trženje vrhunskih izdelkov, saj je eden od glavnih ciljev MOK spodbujanje izboljšanja kakovosti oljčnih olj.