Posledice podnebnih sprememb vse bolj občutijo hrvaški oljkarji

Vse bolj izrazita posledice podnebnih sprememb negativno vplivajo na hrvaško oljkarstvo, trdijo raziskovalci z Univerze v Zagrebu.

Lidija Srnec, meteorologinja in vodja oddelka za spremljanje podnebja na univerzi, je dejala, da so podnebne spremembe na Hrvaškem povzročile vse pogostejše in daljše trajanje vročinskih valov.

Dodala je, da so vsaj trije vročinski valovi to poletje vplivali na dolgotrajno sušo v državi in ​​poslabšali veliko število požarov v naravi.

Po podatkih uradnikov za gasilce v državi je Hrvaška v prvih 14,241 mesecih leta 10 doživela 2022 požarov, kar je 47-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021.

Poleg tega je količina zemljišč, ki so jih požgali požari v naravi, dosegla 56,540 hektarjev, kar je 135-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom.

Med letos pogorelimi površinami so tudi oljčni nasadi v Istri in Dalmaciji, dveh najpomembnejših oljkarskih regijah v državi.

Poleg suše in požarov je še večja zaskrbljenost zaradi dviga morske gladine v Jadranu. Po obstoječih modelih bi lahko Jadran do konca stoletja narasel z 32 na 65 centimetrov.

"Nismo še prišli do točke brez vrnitve, a dogovori so potrebni čim prej,« je dejal Julije Domac, svetovalec hrvaške predsednice za podnebje in energijo.

To je dodal Svetovne voditelje na COP27 čakajo pomembni izzivi v Egiptu, saj si prizadevajo ublažiti vplive podnebnih sprememb in omejiti dvig globalnih temperatur na 1.5 ºC v primerjavi s predindustrijskim povprečjem.

Če se gladina morja dvigne za pol metra, bo Hrvaška izgubila več kot 100 milijonov kvadratnih metrov obale. Ogroženih bi bilo tudi več kot ducat mest in urbanih območij na hrvaških obalnih otokih in celini, vključno s Splitom, drugim največjim mestom v državi.

Poleg otokov in obalnih mest bi bila ogrožena tudi pomembna kmetijska območja na obali, vključno z dolino reke Neretve in Ravnimi kotari, kjer rastejo številni oljčni nasadi.

Uradniki so opozorili, da bo škoda za proizvodnjo oljčnega olja neizmerna. Poleg tega so dodali, da bi izguba oljčnih dreves lahko še poslabšala težavo, saj je znano, da so drevesa pomembne ponore ogljika.

"Nekatere študije pravijo, da smo tretja najbolj izpostavljena evropska država [vplivom podnebnih sprememb],« je dejal Domac. ​,war"Zato mora Hrvaška trdo delati, predvsem na prilagajanju podnebnim spremembam.«

Mirko Orlić, geofizik s Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, meni, da morajo hrvaški in svetovni voditelji v Egiptu v celoti pokazati to nujnost.

"Dve stvari ostajata nedorečeni,« je dejal. ​,war"Prvi je, kaj mora vsaka država narediti, da doseže cilj od 1.5 do 2 stopinj. Težava je v tem, da nikoli ni bilo dogovorjeno, da se preveri, ali se cilji izpolnjujejo. Torej obstajajo obljube, ni pa mehanizma preverjanja.«