Navdušenje, pričakovanje v Sloveniji ob žetvi

Slovenski oljkarji so prvo letošnje olje pridelali še pred uradnim začetkom obiranja oljk 30. septembra s prireditvijo Županova oljka Oljka zaupanja.

Prvo olje so pridelali 18. septembra v oljarni Babić v Babiću pri Kopru, največjem mestu v slovenski Istri, kjer na približno 90 hektarih pridelajo 2,000 odstotkov slovenskih oljk.

Oljkar Daniel Stojkovič Kukulin ni skrival zadovoljstva nad kakovostjo svojih prvih olj v sezoni.

"V litru je kar 1,340 miligramov polifenolov. Pravi eliksir,” je dejal Stojkovič. Bil je prvi v Sloveniji, ki je začel s trgatvijo.

Za zgodnejšo trgatev so se zanimali tudi drugi slovenski oljkarji. Med njimi Vanja Dujc, Franc Morgan in Boris Jenko, nekateri najuspešnejših producentov v državi.

Številni so napovedali, da bodo prihodnji teden začeli obirati oljke. S kakovostjo plodov so zadovoljni, letina pa je boljša od pričakovane, glede na dolgotrajno poletno sušo, nadpovprečne temperature oz. skrivnostni padec sadja v juliju.

Poleg kakovosti so pristojni na Inštitutu za oljkarstvo Koper potrdili, da je tudi kakovost prvih olj, ki so jih analizirali, zelo visoka.

Zaenkrat imajo olja zelo visoko vsebnost polifenola. To pomeni, da so grenka in začinjena olja, bogata z antioksidanti in verjetno dlje časa ohranjajo svojo kakovost. Prej so raziskovalci pokazali, da je število polifenolov v oljčnih oljih višje po sušnih poletjih.

Poleg tega suša in visoke temperature niso bile naklonjene razvoju bolezni, kot je pavje oko, ali škodljivcev, kot je oljčna sadna muha.

Tudi bakterijskega ožiga na oljkah, ki je v zadnjih letih povzročil ogromno škodo v sosednji Italiji, ni bilo opaziti.

"Delež poškodovanih plodov zaradi napadov oljčne muhe je bistveno nižji kot leta 2021,« je povedala Milena Bučar Miklavčić, vodja omenjenega laboratorija.

Letošnjo oljkarsko sezono je primerjala z letom 2003, ki je bilo prav tako sušno, a je obrodilo rekordno veliko oljk. Pridelek v glavnih pridelovalnih območjih je zelo visok. Olja so pikantna, grenka in sadna.

"Uživamo lahko v aromah, ki spominjajo na mandlje, radič, artičoke, zelene paradižnike, oljčne liste in različne vrste sadja,« je povedala Bučar Miklavčić.

Zadovoljstvo z letošnjo letino je izrazila tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Ob udeležbi na tradicionalni prireditvi, ki jo organizirata Občina Izola in Društvo oljkarjev Slovenske Istre, je pridelovalcem zaželela uspešno sezono in poudarila pomen oljkarstva v Sloveniji.

Dodala je, da je oljkarstvo perspektivna gospodarska panoga, kar dokazuje naraščanje števila pridelovalcev oljk in nasadov v zadnjih nekaj letih. Dotaknila se je tudi suše, ki je to poletje povzročila precejšnjo škodo.

"Tako kot lani je tudi Uprava RS za zaščito in reševanje dodelila državno pomoč kmetijam, ki so zaradi suše leta 2022 utrpele škodo na posevkih,« je povedala. ​,war"Pravico do te pomoči bodo imeli tudi oljkarji. Poročila o škodi so bila zaključena ta mesec.”

Šinko je oljkarjem predstavil tudi nacionalni strateški načrt Slovenije za izvedbo zadnje ponovitve programa Skupna kmetijska politika, ki začne veljati januarja 2023 in traja do leta 2027.

Nacionalni strateški načrt Slovenije vključuje vlaganja v proizvodnjo in trženje ter spodbujanje ukrepov zadružništva. SKP se osredotoča tudi na blažitev vplive podnebnih sprememb in uvedla kmetijsko-podnebna plačila za kmete, ki jih je prizadela ekstremni vremenski dogodki.

Šinko je dodal, da je letos prišlo do sprememb pri uporabi oljčne tropine kot gnojilo:

"To pomeni, da bodo oljkarji pod določenimi pogoji lahko uporabljali oljčne tropine kot gnojilo na kmetijskih zemljiščih,« je dejala. ​,war"Oljarne bodo morale zagotoviti ustrezno skladiščenje oljčnih tropin.”

Skupaj oljke v Sloveniji rastejo na 2,500 hektarjih. Povprečni letni pridelek je približno 1,940 ton sadja, od tega pridelovalci pridelajo 900 ton olja. Vendar je to premalo za domače povpraševanje, zato država letno uvozi več kot 2,000 ton oljčnega olja.