Skoraj polovica kmetijskih zemljišč v Evropi se sooča z dejavniki erozije

Kumulativni vpliv obdelave tal, žetve ter vodne in vetrne erozije je bil prvič ovrednoten v evropskem merilu, da bi ugotovili posledice teh dejavnikov na obdelovalnih površinah.

Novo poročilo objavljeno v Nature Sustainability kaže, da se skoraj polovica evropskih kmetijskih zemljišč sooča z vsaj enim povzročiteljem erozije tal.

Po podatkih Skupnega raziskovalnega središča Evropske unije (JRC), ki je avtor študije, je v EU približno 100 milijonov hektarjev obdelovalne zemlje.

"Naše ocene kažejo, da je 43 milijonov hektarjev občutljivih na en sam povzročitelj erozije, 15.6 milijona hektarjev na dva povzročitelja in 0.81 milijona hektarjev na tri ali več povzročiteljev,« so zapisali raziskovalci. ​,war"Približno 3.2 milijona hektarjev obdelovalne zemlje je občutljivih na možno medsebojno delovanje povečanih poplav, suše, vodne in vetrne erozije.«

Študija je tudi pokazala, da je premik tal z vodo najpomembnejša oblika erozije, ki predstavlja 51 odstotkov celotnega premika in vključuje 57 odstotkov celotne površine.

"Premik tal zaradi vodne erozije v EU je ocenjen na enak 1-centimetrski premik tal na leto z območja, ki je dvakrat večje od Belgije,« so zapisali raziskovalci.

Raziskava je prav tako opredelila obdelavo tal kot drugi največji dejavnik premikanja tal, saj predstavlja 36 odstotkov celotnega. Vetrna erozija in spravilo pridelka sta prišli takoj za njim, z 10 oziroma 2.7 odstotka.

Razumevanje in ocenjevanje erozije tal je ključnega pomena za prihodnost proizvodnje hrane in okolja, saj prst je temelj kmetijstva in ekosistemi.

Po mnenju JRC spremembe v kakovosti tal ​,war"vplivajo na zagotavljanje hrane, oskrbo z vodo in regulacijo ter sekvestracijo ogljika. Dobra prst je glavni mikrobni genski sklad, iz katerega pridobivamo biomedicinske vire; slabša kakovost tal postavlja ta proces pod vprašaj.

Erozija tal povzroči izgubo kmetijske produktivnosti, zmanjša stabilnost tal, spremeni strukturo tal ter zmanjša biološko zmogljivost tal in zadrževanje vode.

Posledica erozije je tudi izguba hranilnih snovi v tleh in poslabšanje ​,war"vse glavne funkcije prsti, ne le njena produktivnost,« so opozorili raziskovalci.

Raziskovalci JRC so povedali, da študija predstavlja niz napovedi, ki bi morale služiti kot osnova za razvoj ​,war"učinkovito stratificirano mrežo spremljanja in obveščanje o ciljno usmerjenih strategijah ublažitve v okviru skupne kmetijske politike 2023–2027.“

O Skupna kmetijska politika je program subvencioniranja EU, namenjen ​,war"podpirati kmete in izboljšati kmetijsko produktivnost.«

Da bi preprečili erozijo tal, so raziskovalci priporočili zmanjšanje intenzivnosti obdelave tal in povečanje vegetativnega pokrova na obdelovalnih površinah. ​,war"Ti ukrepi so koristni za funkcionalno agrobiotsko raznovrstnost kmetijskega sistema,” so zapisali.

Upoštevanje teh priporočil in drugih dobrih kmetijskih praks bi lahko zmanjšalo erozijo ob oranju zemlje za 27 odstotkov, vodno erozijo za 20 odstotkov in vetrno erozijo za 9 odstotkov.

Raziskovalci so dejali, da bodo ocena tal in ohranitveni ukrepi postali vse bolj pomembni zaradi sprememba podnebja.

JRC je dejal, da je trenutna ocena erozije tal prva te vrste in velja za osnovo za razvoj celovitega sistema spremljanja zdravja tal na celini.

"Evropa se pomika proti močnejšemu hidrološkemu ciklu, ki bo poslabšal vpliv erozije ... prihodnjo geografijo in stopnje erozije lahko bistveno spremenijo podnebne spremembe,« so zapisali.

"Pot do trajnostnega, ogljično nevtralnega in biotski raznovrstnosti prijaznega sistema kmetijstva, za katerega se zavzema Zeleni dogovor EU poteka skozi tematsko strategijo za zaščito tal pred številnimi sočasnimi erozijskimi procesi,« so dodali raziskovalci.

Skupno raziskovalno središče je dejalo, da trenutno po vsem svetu obstaja le peščica programov za raziskovanje erozije tal, predvsem raziskava Združenih držav Amerike in kitajski nacionalni splošni program raziskav o ohranjanju tal in vode.

Nova raziskava bo del ​,war"Strategija EU za tla do leta 2030«, ki je bila sprejeta lani za spopadanje z degradacijo tal.

• Skupno raziskovalno središče Evropske unije