Redka sorta združuje Bosno in Hercegovino v oljčnem nasadu upanja

Povzetek

Gojenje oljk v Hercegovini v Bosni in Hercegovini se je znatno povečalo z novimi nasadi, kot je Oljčni gaj upanja v samostanu frančiškanskih sester Kristusa Kralja. Ta projekt je združil ljudi različnih veroizpovedi, da bi posadili redka drevesa oljk Leucocarpa, ki simbolizirajo upanje in enotnost v državi, ki si še vedno opomore od bosanske vojne.

Oljkarstvo v Hercegovini, južni regiji Bosne in Hercegovine je skokovito razvijanje in meje. 

Pred približno desetimi leti je bilo le 80 oljk, danes pa jih na 116,000 hektarih obdelujejo 520 oljk. 

Še naprej se postavljajo novi nasadi, vključno z nenavadnim v samostanu frančiškank Kristusa Kralja v Bijelem Polju, Potoci, severno od Mostarja, največjega hercegovskega mesta.

"To je Oljčni nasad upanja,« je povedala redovnica Dajana Dujmović, direktorica podjetja Paxa Dola (v prevodu Dolina miru), ki upravlja samostanske oljčne nasade.

Poleg 3,500 kapljično namakanih dreves oblice, istrske bjelice, pendolina, cipressina in ascolane tenerre, posajenih pred 13 leti na približno 14 hektarjih, je v samostanu tudi redka sorta Leucocarpa, pogovorno imenovano the ​,war"bela oliva.”

"Njeni plodovi so podobni biserom, njeno olje pa se že od antičnih časov uporablja za duhovniško posvečenje,« je dejal Dujmović. ​,war"Srebrnkasta krona in beli plodovi so postali znamenje čistosti, prenove in neuničljivosti dobrega.«

Zamisel, da bi iz te sorte zgradili Oljčni nasad upanja, je prišla spontano. Med študijskim potovanjem v Italijo, ki ga je organiziralo Hercegovsko združenje oljkarjev in oljarjev (HUUM), je nastal spontan pogovor o redkosti sadik bele oljke, znane tudi pod imenom Leucolea. 

HUUM, ki združuje pripadnike treh etničnih skupin - Hrvatov, Srbov in Bošnjakov - ter treh veroizpovedi - katolicizma, pravoslavja in islama, je poskrbel za izmenjavo med udeleženci, ki ugotavljajo, kako težko je dobiti te sadike.

To spoznanje je sprožilo nepričakovan odziv – vsi so izrazili željo po pridobitvi vsaj ene sadike. 

Vendar pa je bila ta zgodba še toliko bolj posebna, ker so bili udeleženci izleta ljudje treh različnih veroizpovedi, ki so se projektu brez pomislekov pridružili in jih povezala skupna želja prispevati k ustvarjanju nečesa dragocenega in trajnega.

Religija je igrala pomembno vlogo pri krvavitvi bosanska vojna, v katerem so se Bošnjaki z večino muslimani in bosanski Hrvati z večino katoliki borili proti pravoslavnim bosanskim Srbom za ohranitev neodvisnosti Bosne in Hercegovine od Jugoslavije od leta 1992 do 1995. 

Konflikt je vključeval genocid v Srebrenici, kjer so sile bosanskih Srbov sistematično pobile 8,000 bošnjaških moških in dečkov, 20,000 drugih pa prisilile, da so zapustili svoje domove.

Spomin na dogodek se je vtisnil v narodno zavest, napetosti med različnimi etničnimi in verskimi skupinami pa se nikoli niso povsem zmanjšale.

Za spodbujanje narodne enotnosti je skupina HUUM pridobila 33 sadik Leucolea, ki ustrezajo starosti Jezusa Kristusa ob križanju. Iskanje prvih 15 dreves se je na poti v Italijo uspešno končalo. A zgodba se tu ni ustavila.

Znani agronom in oljkar Božo Mustapić iz Neuma se je lotil izziva iskanja donatorjev za preostalih 18 dreves.

"Ne glede na to, koliko dreves je treba kupiti, bom našel ljudi, ki bodo to želeli,« je dejal Mustapić. 

V nakup se je namreč vključilo več ljudi, mnogi so si stroške razdelili, da so lahko sodelovali. 

"Tu pa ni šlo samo za denar – najpomembnejše je bilo druženje, srečevanje in povezovanje skozi plemenit namen,« je dejal Dujmović.

Dejal je, da je bilo že na začetku jasno, da ta projekt presega sajenje oljk. Vsi, ki so se odločili sodelovati, so se zavezali financirati nakup belih oljk in jih zasaditi.

Sajenje je potekalo 21. februarja^st, odziv pa je presegel pričakovanja. 

Nenavadnega dogodka so poleg redovnic, duhovnikov in hercegovskih oljkarjev sodelovali tudi diplomati, tuji veleposlaniki in politiki, med njimi tudi predsednik države in kmetijski minister, ki sta posadila drevo.

"Oljka ni le kmetijska kultura, temveč simbol upanja in vzdržljivosti. Zasaditi oljko pomeni naložbo v prihodnost,« je dejal minister za kmetijstvo, vodarstvo in gozdarstvo Kemal Hrnjić. ​,war"Ta oljčni nasad naj bo priča upanja, da lahko zgradimo boljšo prihodnost.« 

"Upam, da bo ta projekt navdušil tudi druge, da se bodo posvetili kmetijstvu in oljkarstvu,« je dodala predsednica Lidija Bradara.

Svojo oljko je zasadil tudi Miljan Grgić-Porfirije, podpredsednik HUUM in hieromonah (naziv v pravoslavni cerkvi podoben menihu in duhovniku) v samostanu Tvrdoš pri Trebinju, mestu približno 30 kilometrov severno od hrvaškega mesta Dubrovnik. 

Samostan je znan po vrhunskih in nagrajenih vinih ekstra deviško olivno olje. ​,war"Letos se bomo prvič udeležili tudi mi NYIOOC World Olive Oil Competition,” je dejala Grgić-Porfirijeva. 

Povedal je, da je Tvrdoš eden najbolj obiskanih samostanov Srbske pravoslavne cerkve, saj ga letno obišče 350,000 obiskovalcev različnih veroizpovedi in narodnosti. ​,war"Združuje ljudi z vsega sveta skozi duhovnost in gostoljubnost,« je dejal.

Ramiz Zajmović, član uprave HUUM in direktor podjetja za ekološko kmetijstvo AgorHerc, je posadil tudi sadiko levkokarpe. 

Podjetje je na 15,000 hektarjih na hribu nad mestom Gabela gojilo 140 oljk, divjih vrtnic, fig in sivke. 

"Vse je organsko in holistično, za kar imamo edini v Bosni in Hercegovini certifikat Demeter,« je dejal Zajmović, musliman.

Pod sloganom ​,war"Enotnost v raznolikosti« so vsi udeleženci posadili 33 sadik levkokarpe. Papež Svetozar Kraljević je blagoslovil novonastali oljčni nasad in vse zbrane. 

"Šlo je za dogodek, ki je bil veliko pomembnejši od navadne zasaditve,« je dejal Dujmović. ​,war"Priložnost za razmislek o miru, povezanosti in ljubezni, vsem, kar nas združuje in dela enake.”

Prepričana je, da bo Oljčni gaj upanja postal kraj srečanja, molitve, premišljevanja in upanja, kjer bo vsak našel svoje ​,war"postaja" in ​,war"oljka upanja.”

"Ta naš oljčnik ni le navaden gospodarski podvig, ampak simbol božje navzočnosti in ljubezni,« je dejal Dujmović. 

Tako menijo tudi številni obiskovalci. Sestre s prostovoljci in obiskovalci vsako leto organizirajo dan obiranja oljk.

Olive se nato zmeljejo v namensko znamko oljčnega olja samostana Paxa Monastery. Etiketa, ki je prepoznavna, prikazuje silhueto nune in oljke.

Bela barva etikete simbolizira čistost in mir, medtem ko zlate barve odsevajo božansko, kar ustvarja harmonijo, ki odseva povezanost in kolektivno povezanost. 

"Znamenje Alfa in Omega (začetek in konec) usmerja naša srca k realnosti, od koder smo prišli in kam se vračamo,« je dejal Dujmović.

Prejšnja letina oljk je znašala približno 33,000 metričnih ton, kar je približno 50 odstotkov manj od prvotnih pričakovanj zaradi velike škode po toči v maju.

Nekoliko nižji kot v prejšnjih letih je bil tudi povprečni pridelek olja, ki je znašal okoli 10 odstotkov, pod običajnim 12- do 15-odstotnim razponom.

Ker je to najsevernejši oljčnik, nad katerim je na Veležu vso zimo in zgodaj spomladi značilen sneg, sta vegetacija in zorenje plodov pozni v primerjavi z južnimi predeli države. Ta razlika je bila v minuli sezoni še bolj izrazita.

None pa so žetev kot običajno opravile od 10. oktobra dalje^th da 20^th in dal visoko kakovostno oljčno olje z več kot 250 miligrami polifenoli na liter. To pomeni, da olje ustreza EU Pravilo 432 / 2012 o zdravilnih trditvah za oljčna olja.

Glede na uveljavljeno proizvodnjo oljčnega olja in naraščajoče cene, ki jih zaračunava običajni mlinar, namerava samostan pozneje letos ali leta 2026 kupiti oljčno oljaro in zasaditi več oljčnih dreves.

Dujmović je dodal, da bodo čez leto odprli tudi degustacijsko sobo in trgovino v eni izmed leta 2024 prenovljenih stavb starega samostana.

Načrti vključujejo tudi odprtje muzeja, galerije in nastanitev za goste v kompleksu, s čimer se bo samostan še naprej razvijal oleoturizem delovanje in spodbujanje lokalne oljkarske tradicije.

Vendar ostaja nacionalna enotnost v državi, ki še vedno okreva po bosanski vojni, glavni cilj Oljčnega gaja upanja, ki združuje kristjane in muslimane. ​,war"boljši kot Daytonski sporazum,« sporazum iz leta 1995, ki je končal konflikt.