Poročilo razkriva naraščajoče število pridelovalcev oljk v severni Italiji

Italijanski inštitut za storitve za kmetijski in živilski trg (Ismea) je objavil svoje letno poročilo o industriji oljčnega olja, ki razkriva povečanje števila podjetij za oljčno olje v severni Italiji in stalno rast ekološke pridelave na nacionalni ravni.

Od leta 2010 do 2020 je bilo največje povečanje (202 odstotka) podjetij za oljčno olje zabeleženo v Piemontu, kjer se je število podjetij potrojilo s 641 na 1,939.

Sledi Lombardija, kjer se je število več kot podvojilo (132 odstotkov) s 1,939 na 4.506. Furlanija-Julijska krajina, Valle d'Aosta, Trentino-Alto Adige in Emilia-Romagna so zabeležili porast za 61 odstotkov, 51 odstotkov, 25 odstotkov in 12 odstotkov.

V tem obdobju pa se je število podjetij za oljčno olje v osrednji in južni regiji zmanjšalo za 31 odstotkov in je leta 619,378, ko je italijanski nacionalni inštitut za statistiko (ISTAT) izvedel zadnji kmetijski popis, znašalo 2020.

Po drugi strani pa se površine, namenjene gojenju oljk v Italiji, v zadnjih letih niso bistveno spremenile in so leta 1,135,837 znašale 2023 hektarjev. Še vedno pa so se najbolj povečale regije Piemont, Ligurija, Sicilija in Veneto, in sicer za 16 odstotkov, 13 odstotkov, 10 odstotkov oziroma 7 odstotkov.

"Postalo je jasno, da zaradi sprememba podnebja, proizvodnja na severu srednjeročno dolgoročno narašča, ne glede na to, da večina italijanske proizvodnje še vedno prihaja iz drugih območij države,« je povedala Tiziana Sarnari, tržna analitika in urednica poročil pri Ismei. Olive Oil Times.

"Ne gre za velike spremembe, so pa nekateri premiki, zaradi katerih lahko mislimo, da lahko oljkarstvo najde nove prostore razvoja tudi v severnih regijah,« je dodala.

Poročilo tudi pravi, da se površine, namenjene ekološko certificiranemu oljkarstvu v Italiji, povečujejo.

Med letoma 2013 in 2018 je prišlo do znatne rasti, nato pa je počasnejša, a vztrajna širitev leta 272,000 pripeljala organske oljčne površine v državi do 2022 hektarjev. Apulija predstavlja 30 odstotkov te številke, tesno ji sledijo Kalabrija (28 odstotkov), Sicilija (15 odstotkov) , Toskana (osem odstotkov), Lacij in Kampanija (štiri odstotke).

Ekološka površina predstavlja 24 odstotkov celotne površine države, namenjene pridelavi oljčnega olja, medtem ko ekološko certificirano ekstra deviška oljčna olja predstavljajo 15 odstotkov celotne proizvodnje oljčnega olja v državi.

Večina ekološko certificirane pridelave prihaja iz južnih regij. Zlasti med letoma 2019 in 2022 je Apulija v povprečju predstavljala skoraj polovico (46 odstotkov) italijanskih ekoloških ekstra deviških oljčnih olj, sledili sta ji Kalabrija (30 odstotkov) in Sicilija (12 odstotkov).

Manjši odstotek je bil iz Toskane (štiri odstotke) in Lacija (dva odstotka), sledijo Kampanija ter druge osrednje in južne regije (po en odstotek).

"Jug ostaja območje z največjo proizvodnjo ekoloških ekstra deviških oljčnih olj, tako zato, ker predstavlja večino nacionalne proizvodnje oljčnega olja kot tudi zaradi podnebnih razlogov,« je dejal Sarnari.

"Na splošno opažamo večjo pozornost kmetov k bolj trajnostnemu gospodarjenju s kmetijstvom povečana ozaveščenost o tem vidiku med potrošniki,« je dodala.