Raziskovalci napovedujejo intenzivnejše gozdne požare v Evropi

O uničujoči gozdni požari ki je leta 2022 gorelo v velikih delih jugozahodne Evrope, lahko kmalu postane nekaj običajnega za to regijo, opozarja nova raziskava.

O študija, objavljeno v Science of The Total Environment, je ugotovilo, da trenutne politike gospodarjenja z gozdovi ne zadoščajo za preprečevanje prihodnjih požarov v naravi, ki jih vse bolj spodbuja vplive podnebnih sprememb.

"Uveljavitev sedanjih evropskih politik o gozdarstvu ne bo rešila problema,« je povedal Victor Resco de Dios, profesor gozdnega inženirstva in podnebnih sprememb na Univerzi v Lleidi in soavtor raziskave. Olive Oil Times. ​,war"Nasprotno, poslabšalo se bo.”

Študija je pokazala, kako količina zemlje, ki so jo požgali gozdni požari, hitro narašča na Portugalskem, v Španiji in Franciji. Na nekaterih območjih je bilo to poletje požganih 52-krat več zemlje v primerjavi s povprečjem med letoma 2001 in 2021.

Po navedbah raziskovalcev so se požari v naravi, ki pokrivajo več kot 500 hektarjev, v sedanji sezoni zgodili prej kot v preteklosti, saj so se zgodili med junijem in julijem.

Vendar so večji požari v naravi predstavljali le 12 odstotkov vseh zabeleženih dogodkov. Kljub temu so bili odgovorni za 82 odstotkov vseh požganih površin, zavarovana območja pa so obsegala 47 odstotkov tega zneska.

Les, grmovje, listje in podrast podžigajo ogenj. ​,war"Te anomalije [intenzivnost požara v naravi] so bile povezane z rekordnimi vrednostmi suhega goriva, povpraševanjem po atmosferski vodi in pirometeorološkimi razmerami,« so zapisali avtorji.

"Vsebnost vlage v živem gorivu je bila v nekaterih regijah skoraj 50 odstotkov sezone pod zgodovinskim minimumom,« so dodali.

Do konca septembra je v treh državah skupaj zgorelo 469,464 hektarjev, kar je trikrat več, kot je povprečno pogorelo med letoma 2006 in 2021.

Resco je opozoril, da pojav narašča. ​,war"Ne skrbimo za gorivo,« je dejal.

Raziskava je pokazala, da so se pogoji za vžig ogromnih požarov ustvarili v zadnjih desetletjih.

"Gorivo se kopiči, tako da se bodo ob suhem vremenu zlahka zaiskrili veliki požari,« je dejal Resco.

Okolje se izsuši, saj vreme dosega nove skrajnosti zaradi podnebnih sprememb, vključno z višjimi površinskimi temperaturami in dolgotrajnimi vročinskimi valovi. Najbolj neposredna posledica je, da postane na voljo več goriva.

"To, kar se dogaja danes, je posledica velikih sprememb lokalnih družb,« je dejal Resco. Pred desetletji je obsežno povečanje uporabe fosilnih goriv hitro zmanjšalo uporabo lesa in biomase.

"Gorivo požarov, ki smo jim priča danes, se je v zadnjih 60 do 70 letih močno povečalo,« je dejal. ​,war"Z rastjo industrijskih mest v sredozemskem bazenu in postopnim opuščanjem podeželja so bili postavljeni pogoji za razvoj sedanjih požarov v naravi.«

"Fosilna goriva so nam prinesla dva učinka: podnebne spremembe in požare,« je dodal Resco. ​,war"Danes, ko imamo poletje z manj požari v naravi, ga ocenjujemo kot dobro poletje; morda vreme ni bilo prevroče in podobno. Toda gradimo pogoje za požare. Če ne bo letos, pa bo naslednje.”

Raziskovalci so povedali, da požari najbolj prizadenejo grmišča, prehodne gozdove in iglaste gozdove.

"Med gozdovi imamo posebno povezanost predvsem skozi podrast,« je dejal Resco. ​,war"Prav tako imamo povezane nadstreške, tako da lahko ogenj hitro spleza do vrhov dreves in se tako razširi.”

Ko se v eni regiji začne požar v naravi, mu pokrov goriva omogoča hitro širjenje na velika območja.

Zato ne preseneča, da se največji del požarov zgodi na zavarovanih območjih, kjer drevesa rastejo neovirano, podrast pa je nedotaknjena.

Opuščanje oljčnih nasadov in druga kmetijska zemljišča so še en pomemben vir povezljivosti med ogroženimi regijami.

Na teh območjih imajo požari v naravi pomembne družbene in gospodarske posledice. Vplivajo na podeželska gospodarstva z zmanjšanjem dobičkonosnosti malih kmetov, kar občasno povzroči nadaljnje opuščanje zemlje.

Raziskovalci so zapisali, da ti pogoji ​,war"lahko ustvari povratno zanko, kjer ogenj poveča zapuščenost zemljišč, kar nato poveča povezljivost z gorivom in obremenitev z gorivom ter posledično dodatno poveča dejavnost požara v naravi.«

"Idealen protiukrep bi bilo mozaično gospodarjenje z zemljišči, kjer gozdovi mejijo na kmetije, sadovnjake in upravljane zelene površine,« je dodal Resco.

"Študije so pokazale, da se opuščanje zemlje le redko spremeni v obogatitev biotske raznovrstnosti,« je dejal. ​,war"Te študije kažejo, da bi bila mozaično upravljana krajina boljša možnost za biotsko raznovrstnost.

Mozaične regije bi tudi ovirale razvoj večjih požarov v naravi, ki jih ni mogoče učinkovito nadzorovati. Zmanjšali bi razpoložljivost materialov, ki spodbujajo največje požare v naravi, s čimer bi preprečili zgorevanje več zemlje in skrajšali čas, potreben za njeno okrevanje.

Če mozaikom podobna heterogena zemljišča niso dovolj donosna za vzdrževanje, je Resco dejal, da je še vedno mogoče storiti veliko za drastično zmanjšanje tveganj požarov v naravi.

"Pokrajino je treba razčleniti na območja tako, da se izognemo kontinuiteti,« je dejal. ​,war"Nato bi lahko upravljali nekatere strateške lokacije, kjer je tveganje večje.«

Navedel je na primer potrebo po zaščiti območij, kjer specifične gorske topografije prispevajo k širjenju požarov.

Sem spadajo gozdovi ob vznožju doline, kjer se lahko požari v naravi hitro razširijo na gozdna pokritja na okoliških pobočjih.

Raziskovalci pravijo, da trenutne projekcije kažejo, da bi lahko letošnje meteorološke razmere do leta 2035 postale običajne.

Zato ugibajo, da bi lahko 2022 ​,war"prelomnica, kjer se ... ekstremne sezone požarov v naravi lahko povečajo zaradi interakcij med vse bolj segrevajočim se podnebjem in ogromnim kopičenjem goriva.

"Kot lahko vidimo v drugih študijah, dosegamo točko, ko postajajo gorske regije, kot so Pireneji ali Alpe, vnetljive,« je opozoril Resco.

Predlagal je, da nekateri modeli kažejo vedno večjo možnost mega-dogodkov požarov v naravi na teh območjih.

"Takšno stanje bi lahko pomenilo, da bi lahko polovica Pirenejev zgorela v enem samem požaru,« je dejal Resco. ​,war"To je velikost, ki jo gledamo.«

Zaradi vse večje verjetnosti tovrstnega scenarija avtorji obžalovali, kako trenutni okoljske strategije Evropske unije, ki se osredotoča na biotsko raznovrstnost in obnovo okolja, podcenjujejo vpliv požarov v naravi.

"Doslej so gozdni požari preprosto dodani slogan v gozdarskih strategijah in zakonodaji EU,« so zapisali raziskovalci.

"Naši rezultati kažejo, kako problem gozdnih požarov narašča,« so zaključili. ​,war"Zato priporočamo večjo vlogo preprečevanja gozdnih požarov v okviru gozdarske politike na celinski ravni."