Slovenija odkriva 'fontano oljčnega olja'

Povzetek

Slovenija je v Marezigah odprla prvo fontano za oljčno olje na svetu, ki ponuja samopostrežne degustacije lokalnih ekstra deviških oljčnih olj za promocijo istrske gastronomije in kulture oljčnega olja. Fontana služi kot promocijsko središče in izobraževalni center, v načrtih pa je tudi Kompetenčni center za mediteranske kulture v Plavju, ki se bo osredotočil na oljkarstvo in druge mediteranske pridelke.

Slovenija je v vasi Marezige blizu Kopra odprla morda prvo fontano oljčnega olja na svetu. Atrakcija, ki so jo odprli 26. novembra, poudarja ekstra deviča oljčna olja v regiji in je namenjena promociji lokalnih proizvajalcev.

"»Ta projekt je zelo pomemben. Povečuje prepoznavnost oljčnega olja in promovira istrsko gastronomijo,« je na otvoritveni slovesnosti dejala slovenska ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić.

Naš ​,war""fontana" je samopostrežna degustacija olivnega olja postaja. Obiskovalci kupijo žetone in jih uporabijo za točenje majhnih porcij lokalnega ekstra deviškega oljčnega olja na lesene degustacijske pladnje, podobno kot priljubljena vaška vinska fontana. Cilj je ustvariti interaktiven in izobraževalen način za raziskovanje istrskih oljčnih olj.

Promocijsko in izobraževalno središče

Kljub skromnemu obsegu proizvodnje je Slovenija si je prislužil močan ugled za kakovost. Ekstra deviča oljčna olja iz Slovenske Istre so znana po izrazitih aromah, bogatih okusih in visokih proizvodnih standardih – lastnostih, ki so bile večkrat priznane na vodilno svetovno tekmovanje v oljčnem olju v New Yorku.

Po ministrovih besedah ​​bo nova fontana za oljčno olje služila kot promocijska točka, zbirališče in izobraževalni center, posvečen oljkarstvu in kultura oljčnega olja.

Obiskovalci lahko poskusijo ekstra deviča oljčna olja lokalnih proizvajalcev Pr' Rojcu, Sveti Kancijan in Sabadin.

Patrik Babič, direktor podjetja Prik – podjetja, ki upravlja fontano in je že znano po svoji vinski fontani – je pojasnil, kako potekajo degustacije z uporabo vnaprej kupljenih žetonov.

"Gostje lahko kupijo komplet treh žetonov in prejmejo pladenj iz oljčnega lesa s prostorom za olje in držalom za kozarce, če se odločijo za degustacijo vina na bližnji vinski fontani. Komplet vključuje tudi pakiran kruh, degustacije sirov pa so na voljo za doplačilo. Specializirana trgovina ponuja več jedi na osnovi oljk in olja v stekleničkah,« je povedal.

Načrtovan kompetenčni center v Plavju

Na svetovni dan oljk, ki ga je UNESCO ustanovil leta 2019 za promocijo zaščite oljk ter vrednot miru in harmonije, je potekal javni forum o načrtovanem Kompetenčnem centru za sredozemske kulture v Plavju, vasi blizu italijanske meje. Center, vreden šest milijonov evrov, naj bi se odprl prihodnje leto in se bo osredotočal na raziskave na področju oljkarstva, vinogradništva in drugih dejavnosti. Sredozemske pridelke.

Minister je izpostavil tudi novo slovensko zakonodajo o živilih, ki uvaja celovit sistem za testiranje senzorične lastnosti deviških in ekstra deviških oljčnih olj. ​,war"Ta uredba krepi nadzor kakovosti in Slovenijo postavlja ob bok najnaprednejšim državam, ki gojijo oljke,« je dejal Čalušić.

Izzivi podnebnih sprememb

Strokovnjaki na forumu so opozorili na vse večji vpliv podnebnih sprememb. Višje temperature in milejše zime širijo območja, kjer gojijo oljke, hkrati pa povečujejo prisotnost novih škodljivcev in krepijo že prisotne. Ekstremni vremenski dogodki, so opozorili, ustvarjajo abiotski stres in vplivajo na stabilnost pridelka.

Opažajo se tudi spremembe v kakovosti, sestavi in ​​času cvetenja olja, ki se pojavlja prej. Obdobje zorenja se krajša, kar vpliva na optimalne datume obiranja in odločitve o predelavi. Kljub tem izzivom se površine, namenjene pridelavi oljk v Sloveniji, še naprej širijo – s približno 460 hektarjev leta 1985 na 2,600 hektarjev danes. Sektor trenutno raste za približno 70 hektarjev na leto.

Strateška potreba po namakanju

"»Sektor bi rasel še hitreje, če bi imeli ustrezen namakalni sistem,« je dejala Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo v Znanstvenoraziskovalnem središču Koper.

Raziskovalci poudarjajo, da razvoj namakanja je bistvenega pomena za slovenski oljčni sektor. Namakanje izboljšuje absorpcijo hranil, rast vegetacije, pridelke in kakovost olja. Vendar pa država še vedno nima jasne strategije upravljanja voda in pravnega okvira za uporabo alternativnih vodnih virov.

Ker se podnebni vplivi stopnjujejo, je treba spremljati razmere in razvijati prilagodljive strategije bo ključnega pomena. ​,war""Voda bo eden ključnih elementov naše odpornosti," so ugotovili strokovnjaki raziskovalnega centra.

Boljša letina kot lani

Kljub izzivom je bila letošnja letina oljk solidna tako po količini kot po kakovosti. ​,war"„Bolje kot lani,“ sta povedala Miran in njegov sin Martin, ki vodi družinsko posestvo Ronkaldo. Na povabilo inštituta je 84 pridelovalcev v analizo oddalo 121 olj.

"»Olja so bila zelo enotne kakovosti, zaradi česar je bilo razvrščanje zahtevno. Imajo svežo sadnost z aromami, ki spominjajo na sveže pokošeno travo, oljčne liste, zelene mandlje, zelišča, paradižnikove liste, artičoko in cikorijo, skupaj z morebitnimi notami jabolka, banane in sladkih zelišč. »Vljudno vabljeni, da poskusite ta izjemna olja,« je dejala dr. Milena Bučar Miklavčič, predsednica degustacijske komisije v senzoričnem laboratoriju inštituta.

Letošnji festival Dnevi mladega oljčnega olja, ki ga organizira Inštitut za oljkarstvo, poteka v sodelujočih koprskih restavracijah od 22. novembra do 7. decembra, kjer bodo na voljo skrbno izbrani meniji in vrhunska olja v korist pridelovalcev, restavratorjev in obiskovalcev.