Proizvajalci oljčnega olja v Španiji pozivajo k samoregulaciji

Španski proizvajalci oljčnega olja pozivajo lokalne in nacionalne oblasti, naj dovolijo sektorju samoregulacijo.

S to potezo bi proizvajalcem omogočili prodajo oljčnega olja v določenih trenutkih, da bi zagotovili stabilnost ponudbe oljčnega olja in cen na trgu.

"Samoregulacija je temeljno vprašanje za prihodnost tega sektorja,« je dejal Juan Luis Ávila, predsednik Zveze kmetov in rejcev Andaluzije (COAG). ​,war"Najboljši način za to je razširitev norme, ki je obvezna za vse.«

Medstrokovna norma je niz predpisov, ki so jih pripravili in z njimi sprejeli oljkarji; industrijski mlinarji; proizvajalci oljčnega olja, pakirnice in trgovci na debelo; in zadruge.

Cristóbal Cano, generalni sekretar Zveze za male kmete (UPA) v Jaénu, je dejal, da bi razširitev norme potrebovala podporo vseh prej omenjenih skupin, da bi začela veljati. Prepričan je, da je sektor oljk dovolj zrel, da se ustrezno samoregulira.

Evropska unija je sindikatom, kot sta COAG in UPA, že prej nasprotovala samoregulaciji, ker bi lahko negativno vplivala na ponudbo in povpraševanje po nafti.

Vendar je Evropska komisija nedavno izdala izjavo, v kateri je dejala, da bi bila EU v tem primeru pripravljena dovoliti nekaj samoregulacije, da bi zaščitila proizvajalce oljčnega olja pred nihanji na trgu.

Po podatkih španske vladne agencije za informacije in nadzor hrane (AICA) je bil pridelek oljk v drugi polovici leta 2017 za 50 odstotkov nižji od pričakovanega.

"Številke so še posebej zaskrbljujoče v Jaénu ... kjer so zadruge in občine, kjer zberejo 40 do 50 odstotkov manj kot lani,« je povedal Cristóbal Gallego Martínez, predsednik sveta zadrug za oljčno olje Andaluzije.

Cano meni, da je v teh težkih časih potrebna samoregulacija, da bi malim kmetom pomagali preživeti.

"Vzpostavitev sistema regulacije oskrbe je bila vedno predlagana kot mehanizem za preprečevanje žaginih zob, ki so značilni za trg oljčnega olja,« je dejal.

"Vsi členi dobavne verige menijo, da bi bila določena stabilnost cen bistvenega pomena, da bi potrošniku ponudili visokokakovosten proizvod s sprejemljivimi cenami, hkrati pa bi pridelovalci oljk dosegli ceno, ki je višja od svoje proizvodnih stroškov, ki zagotavljajo prihodnost njegovega izvoza."

Proizvodnja oljčnega olja trpi, ko med rastno kampanjo pride do velikih nihanj. Če proizvajalci nasičijo trg s preveč nafte, preden se lahko vse proda, se cene znižajo. Tem proizvajalcem potem ostane presežek nafte, ki se prodaja za nižjo vrednost od tržne vrednosti.

Če pa se trg zaniha v drugo smer in cene nafte narastejo, proizvodnja pa zaostaja, lahko nekateri proizvajalci pridejo do konca rastne sezone in se trudijo proizvesti dovolj.

"Ideja bi bila, da bi to situacijo uredili tako, da bi presežek oljčnega olja v določenem trenutku umaknili s trga in uporabili ta presežek za dopolnitev ponudbe na trgu, ko je to potrebno,« je dejal Cano.

Prepričan je, da domačim potrošnikom oljčnega olja samoregulacija ne bi škodila in bi od nje dejansko lahko imela koristi, kar je neposredno nasprotno stališče EU.

"Teoretične analize, ki so bile opravljene do danes, kažejo pozitivne vidike tako za proizvajalce kot za potrošnike,« je dejal Cano.

"Zavedamo se, da lahko občutno zvišanje maloprodajne cene upočasni porabo. Zaradi tega bi sistem samoregulacije sektorju omogočil, da omeji velika nihanja cen in tako ohrani stabilnejšo raven potrošnje.

• Agroinformacije


• Info Agro