Načrt za razogljičenje Evrope

Povzetek

Paket Fitfor55, ki ga je odobrila Evropska unija, želi zmanjšati emisije za 55 odstotkov do leta 2030 in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050, s poudarkom na sektorju LULUCF. Sporazum vključuje tudi ukrepe, kot so sistem EU za trgovanje z emisijami, socialni podnebni sklad in uredbe za zmanjšanje emisij v različnih sektorjih, o katerih bo zdaj razpravljal in glasoval Evropski parlament.

Napovedal kot nov začetek v prizadevanju za drastično zmanjšati emisije toplogrednih plinov, so paket Fitfor55 po dolgotrajnih in zapletenih pogajanjih potrdile vlade držav Evropske unije.

Cilj novega svežnja, ki je bil prvotno objavljen lani, je do leta 27 zmanjšati emisije znotraj 55-članskega bloka za 2030 odstotkov.

Bolj ambiciozen cilj sporazuma je nadaljnje zmanjšanje količine emisij v daljšem časovnem obdobju in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, ko bo EU zadrževala toliko emisij ogljika, kot jih je proizvedla.

Eden najpomembnejših vidikov sporazuma so tako imenovani sektorski predpisi LULUCF, ki vključujejo rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo, ki vključuje tla, drevesa, rastline, biomaso in les.

Sektor bo moral doseči 310 megaton neto odvzemov ogljikovega dioksida, kar je 15 odstotkov več odvzemov kot trenutno.

"Vsaka država članica bo prispevala pravičen delež, saj bo cilj –310 Mt razdeljen mednje na podlagi nedavne ravni odvzemov ali emisij in možnosti za nadaljnje povečanje odvzemov,« je komisija zapisala v beli knjigi.

Do leta 2023 bo komisija predstavila tudi predlog za omejitev emisij, ki niso CO2, ki jih proizvajajo kmetijske dejavnosti.

"Predlagana uredba bo vodila do podnebno nevtralne hrane in proizvodnja biomaseizboljšati odpornost gozdov na sprememba podnebja, olajšati obnovo degradiranih ekosistemov in spodbujati biogospodarstvo z uporabo trajnih bioproizvodov ob polnem spoštovanju ekoloških načel, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost,« je navedla komisija.

Ena od ključnih odločitev novega sporazuma je osrednja vloga, ki jo države članice pripisujejo sistemu EU za trgovanje z emisijami (ETS). trg ogljika ustanovljen leta 2005 in ga Evropska komisija obravnava kot temelj v boju proti podnebnim spremembam. Njegov namen je nadomestiti emisije ogljika iz energetsko intenzivnih industrij in sektorja proizvodnje električne energije.

Jedro ETS je načelo omejitve in trgovanja, kjer je zgornja meja največja količina emisij, ki jih lahko proizvede naprava, zajeta v ETS.

Ti obrati lahko med seboj trgujejo s pravicami ETS, ki jih morda imajo presežek. Vendar ob koncu vsakega leta tvegajo visoke kazni, če njihove pravice ne bodo zadostovale za pokritje njihovih emisij.

Nova pogodba predvideva enkratno znižanje dodatkov in jih vsako leto dodatno zniža za 4.2 odstotka.

Približno 40 odstotkov energetskih in energetsko intenzivnih elektrarn EU trenutno deluje v okviru ETS. Vlade EU verjamejo, da bodo do leta 2030 sektorji, ki jih pokriva ETS, zmanjšali svoje emisije za 61 odstotkov.

Sektorji, ki niso zajeti v ETS, kot so kmetijstvo, domači pomorski promet, odpadki in mala industrija, bodo morali zmanjšati emisije za 40 odstotkov v primerjavi z meritvami iz leta 2005. Sektorji, ki niso vključeni v ETS, so zaslužni za 60 odstotkov skupnih emisij v uniji.

Eno najbolj kontroverznih področij svežnja je Social Climate Fund, 59 milijard evrov vreden sklad EU, namenjen zaščiti ranljivih gospodinjstev pred vplivom stroškov ogljika, saj bodo nove politike vplivale na cene stavb, prevoza in drugega.

"Sklad bo zagotavljal finančno podporo državam članicam za financiranje ukrepov in naložb, opredeljenih v njihovih načrtih, za povečanje energetske učinkovitosti stavb, obnovo stavb, razogljičenje ogrevanja in klimatizacije v stavbah ter uvedbo brezemisijskih sistemov. ter mobilnost in promet z nizkimi emisijami, vključno z ukrepi, ki zagotavljajo neposredno dohodkovno podporo na začasen in omejen način,« je zapisal Svet EU.

Drugi vidiki sporazuma zahtevajo, da avtomobili, izdelani po letu 2035, ne proizvajajo emisij CO2, medtem ko bodo drugi predpisi spodbujali zmanjšanje emisij v letalskem in pomorskem sektorju.

Sporazum je zdaj na dnevnem redu Evropskega parlamenta, ki bo razpravljal o odločitvah vlad EU, predlagal morebitne spremembe paketa in nato glasoval o celotnem projektu.

"Zdaj imamo skupno stališče Sveta in Evropskega parlamenta o teh glavnih vprašanjih, kar nam bo dalo možnost, da začnemo pogajanja v zelo kratkem roku. In to potrebujemo,« je Frans Timmermans, podpredsednik Evropske komisije, pristojen za Evropska zelena ponudba, je povedal EuroNews.

"Svet ne čaka,« je zaključil. ​,war"Podnebna kriza ne čaka. Geopolitični izzivi ne čakajo in Evropa mora pokazati enotnost, odločnost, globalno vodstvo.”

• Evropski svet
• Evropska komisija
• euronews