Zaščita oljk na otoku Pagu s suhimi zidovi

Eden od pridelovalcev oljk na hrvaškem obalnem otoku revitalizira oljke z gradnjo okolja za njihovo zaščito in nego.

Filip in njegov oče Branko z novim suhozidom, ki varuje oljke
28. april 2022
Avtor Nedjeljko Jusup
Filip in njegov oče Branko z novim suhozidom, ki varuje oljke

Zadnje novice

Hrvaški otok Pag slovi po ovcah, siru, Lunski nasadi oljk in suhih kamnitih zidov.

Več kot 1,000 kilometrov jih je, danes pa predstavljajo arhitekturno dediščino pod zaščito Unesca.

Okoli našega oljčnika so kilometri starih suhozidov, zato se težko spomnim svojih pradedkov, ki so jih zgradili. Zato je to naš spomenik njim in tistim, ki prihajajo.- Filip Mandičić, oljkar

Zidovi so bili zgrajeni že zdavnaj, iz suhega kamna – brez malte, ki bi jih povezovala – kot znamenje meje med pašniki in je novo. Zgradil jo je 30-letni mojster agronomije Filip Mandičić iz Vlašićev, na južnem koncu Paga.

poslovni-evropski-profili-zaščita-oljk-na-otok-pag-s-suhimi-kamnitimi zidovi-časi-oljčnega olja

Filip Mandičić: Oljka daje najvišjo kakovost v najtežjih razmerah

"Zgradil sem suhozid, da bi zaščitil oljke pred udarom burje [hladnega, suhega vetra, ki piha s severa] in soli,« je povedal za Olive Oil Times.

Oglejte si tudi:Oljkarji na hrvaškem otoku tožijo lokalno mesto zaradi lastništva zemljišč

Suhozid je širok en meter in visok skoraj dva metra, 180 centimetrov. Je daleč največja ne samo na Pagu, ampak tudi v drugih sredozemskih državah, kjer se ta način gradnje uporablja.

Kaj je boj z burjo, kakšna je ljubezen do oliv, so najpogostejši komentarji domačinov in mimoidočih, ki izražajo občudovanje nad tem nenavadnim podvigom.

oglas

"Če ljubezni ni, kdo bi to naredil, je dejal Mandičić. Njegova strast do oljk se je začela že v mladosti zaradi očeta, 73-letnega Branka, ki je pred približno 150 leti na 0.7 hektarja zasadil okoli 15 oljk Oblica, Leccino in Pendolino.

Izkazalo se je, da lega Velikega Blata pred naseljem Vlašić ni zelo ugodna za oljčne nasade, saj na otok prizadenejo močna neurja, hitrost vetra pa občasno presega 180 kilometrov na uro.

"Zagotovo več,” je dejal Branko. ​,war"Spomnim se, ko nismo mogli hoditi, ampak smo se plazili, da bi prišli do ovac in jih nahranili.”

poslovni-evropski-profili-zaščita-oljk-na-otok-pag-s-suhimi-kamnitimi zidovi-časi-oljčnega olja

Spomenik dedkom: Kdo bi to storil, če ne zaradi ljubezni do oljk in dediščine?

Z burjo se z Velebita spušča sol. Fenomen nastane, ko veter iz razburkanega morja v Velebitskem kanalu dviguje kapljice morske vode in ustvarja ​,war"morski dim."

Ko voda iz teh kapljic izhlapi, ostane tanek sloj soli, ki se usede na tla, travo, grmovnice in drevesa. Sol je še posebej škodljiva za mlade oljke. Posledično ostanejo majhni in brez listov. Nekateri niti ne preživijo.

"Star sem bil 15 let, ko sem očetu pomagal graditi suhe zidove okoli oljk,« je povedal Mandičić. ​,war"Naredili smo jih v obliki polmeseca na severni strani kot vetrobransko steklo.«

Prav tako so na vrhu in sredi oljčnih nasadov izkopali meter globok in širok kanal v širino oljčnega nasada.

"V te kanale smo pripeljali zemljo in posadili trstičje, pittosporum in ciprese, vse za zeleno ograjo, ki bo zaščitila oljke pred burjo,« je povedal Mandičić.

poslovni-evropski-profili-zaščita-oljk-na-otok-pag-s-suhimi-kamnitimi zidovi-časi-oljčnega olja

Opozoril je, da burja ne moti oljk. Namesto tega drevesa moti sol, ki jo je prinesla burja iz Velebitskega kanala. Če po burji hitro ne dežuje, da bi sol odplaknila, pride do razpadanja.

Oljke izgubijo listje in morajo svojo energijo v naslednjem letu porabiti izključno za obnavljanje listne mase, tako da pridelka ni ali je minimalno.

Mandičić je z leti opazil, da so zaščitene oljke rasle hitreje, vendar le do višine suhozida. Vse višje od sten je prizadela burja.

Vendar so bile oljke nekaj časa prepuščene same sebi. Mandičić je povedal, da je njegov oče zbolel in ni mogel skrbeti za drevesa, ko je bil v srednji šoli v sosednjem Zadru in je imel omejen čas za nego dreves.

Mandičić se je po srednji šoli vpisal na smer kraško poljedelstvo na Politehniki Marka Marulića v Kninu, približno dve uri jugovzhodno od Vlašićev, kjer je najprej spoznal ekološko kmetijstvo in oljkarstvo.

"Že po nekaj urah ekološkega kmetovanja sem vedel, da bom šolanje nadaljeval v tej smeri,« je povedal.

Danes Mandičić ve, da se je odločil pravilno. Povedal je, da je izjemno hvaležen, da je imel privilegij poslušati predavanja Franeta Strikića, enega vodilnih strokovnjakov za oljkarstvo, ki so nanj močno vplivala.

Mandičić se je po Kninu odločil, da bo šolanje nadaljeval z vpisom na podiplomski študij ekološkega kmetijstva v Osijeku, na samem severovzhodu države.

Po končanem študiju se je zaposlil kot tehnični sodelavec v takratni Hrvaški kmetijski agenciji, zdaj Hrvaški agenciji za kmetijstvo in prehrano, kjer je ostal manj kot štiri leta.

Poleg dela vsak prosti trenutek preživi na družinskem posestvu in načrtuje, kako oživiti in zaščititi oljke.

Oljčnik je sprva nujno potreboval popravilo in upravljanje, zato je Mandičić zaprosil za 15,000 evrov nepovratnih sredstev.

S sredstvi je zgradil 60 metrov dolg, meter širok in 180 centimetrov visok suhozid sredi oljčnega nasada, ki je služil kot vetrobran, očistil njivo ter trgal in mlet oljke. Kamni iz zidu so prihajali iz okoliške pokrajine.

"Poglejte, okoli našega oljčnika so kilometri starih suhozidov, tako da se težko spomnim svojih pradedkov, ki so jih zgradili,« je povedal Mandičić. ​,war"Zato je to naš spomenik njim in tistim, ki prihajajo.«

Kar se je izkazalo v praksi in kar se je imel priložnost prepričati, je, da oljke dajejo najvišjo kakovost v najzahtevnejših razmerah.

Lani, predvsem klimatološko, ni naklonjena lokalnim oljkarjem, vendar je bil zaradi suhozida in zaščite pred burjo in soljo donos soliden.

"Trgatev smo opravili po pravilih stroke,« je povedal Mandičić. ​,war"Trgatev je bila 15. oktobra. Sadje so predelali v Ljupčah, v oljarni Dušević, v 12 urah po trgatvi, da se ohrani kakovost.«

Olje je šlo neposredno v rezervoarje iz nerjavečega jekla in po enem mesecu se je prelilo v temne steklenice.

"Dobljeno olje ima izrazito sadnost, srednjo grenkobo in pikantnost,« je povedal Mandičić.

Poleg oljk se je lotil tudi ovčereje. Lani je nabavil 10 ovac, ki so letos skotile 15 jagnjet. Mandičić namerava ovce rediti samo za jagnjetino. Molža kot primarna naloga vzame veliko časa.

poslovni-evropski-profili-zaščita-oljk-na-otok-pag-s-suhimi-kamnitimi zidovi-časi-oljčnega olja

10 ovac 15 jagnjet: Reja paške pramenke se obrestuje.

V oljčniku je tudi vodnjak, iz katerega črpajo vodo, ki jo potrebujejo za oljke in ovce, ki pasejo tudi travo in gnojijo oljčne nasade.

Mandičić je dodal, da so genetske raziskave potrdile, da je paška pramenka najbolj donosne ovce na svetu.

Prihodnje leto družina Mandičić načrtuje zasaditev novih 60 oljk na dveh lokacijah. ​,war"Nekoč so bili na teh lokacijah vinogradi, danes pa se hranijo kot njive,« je povedal.

Ker se družinska kmetija ukvarja tudi s pridelavo mešane zelenjave, ki so jo zasadili, ko so s nepovratnimi sredstvi začeli obnavljati oljčne nasade, je družina pridobila tudi namakalni sistem njiv, za katerega pričakujejo, da bo povečal pridelek do trikrat.

Kot pravi pregovor, uspeh rodi uspeh in Mandičić upa, da bo obdržal svoje, njegova družina pa se ukvarja s proizvodnjo organsko oljčno olje, paška pramenka in sezonska mešana zelenjava.


oglas

Povezani članki

Povratne informacije / predlogi