Poročilo opozarja na vplive podnebnih sprememb v Aziji

A poročilo Ta mesec, ki ga je objavila Azijska razvojna banka (ADB), opozarja na posledice globalnega segrevanja v azijsko-pacifiški regiji.

Titled ​,war"Ogrožena regija: človeške razsežnosti podnebnih sprememb v Aziji in Pacifiku,« je študija v sodelovanju med ADB s sedežem v Manili in Potsdamskim inštitutom za raziskave vpliva podnebja (PIK).

ADB je v izjavi za javnost opozorila, da ​,war"Svetovna podnebna kriza je verjetno največji izziv, s katerim se sooča človeška civilizacija v 21^st stoletja, z Azijo in Pacifikom v središču vsega. Države v Aziji in Pacifiku so dom dveh tretjin revnih na svetu in veljajo za eno najbolj ranljivih regij za podnebne spremembe, države v Aziji in Pacifiku so izpostavljene največjemu tveganju, da bodo padle v globljo revščino – in katastrofo –, če prizadevanja za ublažitev in prilagajanje ne bodo hitra in se močno izvaja."

Poročilo opozarja, da je napredek pri gospodarskem razvoju in izboljšanju življenjskega standarda v regiji mogoče zlahka razveljaviti, če ne bodo sprejeti ukrepi za zmanjšanje emisij in odvisnosti od fosilnih goriv. Brez teh sprememb bi lahko podnebne spremembe povzročile zvišanje temperatur, dvig morske gladine, motnje v vzorcih padavin ter ekstremne vremenske vzorce in poplave po Aziji. Ti učinki lahko povzročijo človeške stroške v obliki škode na pridelkih, obremenjenih sredstev za preživljanje in potrebe po uvozu hrane.

Poročilo na 131 straneh se začne z uvodom v azijsko-pacifiško regijo in njeno geografijo, ljudi in gospodarstvo kot ozadje za razumevanje možnih vplivov podnebnih sprememb na regijo. Sledi razdelek, ki preučuje te vplive, zlasti spremembe temperatur, padavin, dvig morske gladine, hidrologijo, pojavnost ciklonov in tveganja poplav, ki jih lahko pričakujemo. Zadnji del zajema človeške stroške podnebnih sprememb in zlasti njihov vpliv na zdravje ljudi, urbana območja, varnost, migracije in trgovinska omrežja.

Študija zaključuje, da tudi če bodo pariški temperaturni cilji izpolnjeni (tj. z omejevanjem globalnega segrevanja na 1.5 °C do 2 °C), bodo nekateri ekosistemi in družbenoekonomski sektorji v regiji še vedno prizadeti, medtem ko nobena sprememba ne bo imela resnih učinkov. o preživetju, zdravju ljudi, migracijah in možnostih konfliktov.

Možne rešitve, predlagane za ublažitev podnebnih sprememb v azijsko-pacifiški regiji, so tiste, ki so navedene v Pariškem sporazumu. Ti vključujejo hitro razogljičenje, prilagoditvene ukrepe za zaščito najbolj ranljivih, projekte, ki se osredotočajo na obnovljivo energijo, ter inovacije v infrastrukturi in prometu.

Hans Joachim Schellnhuber, direktor Potsdamskega inštituta za raziskave vplivov podnebja in soavtor poročila, je opozoril, da ​,war"Azijske države držijo prihodnost Zemlje v svojih rokah. Če se bodo odločili za zaščito pred nevarnimi podnebnimi spremembami, bodo pomagali rešiti ves planet. Izziv je dvojen. Po eni strani je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov v Aziji na način, da lahko svetovna skupnost omeji segrevanje planeta na precej pod 2 stopinji Celzija, kot je bilo dogovorjeno v Parizu leta 2015.

"Toda tudi prilagajanje na dvig temperature za 1.5 stopinje Celzija je velika naloga,« je dodal Schellnhuber. ​,war"Po drugi strani pa morajo azijske države najti strategije za zagotavljanje blaginje in varnosti ob neizogibnih podnebnih spremembah v okviru zdravega globalnega razvoja. Vendar upoštevajte, da bo vodenje čiste industrijske revolucije Aziji zagotovilo gospodarske priložnosti brez primere. Z raziskovanjem najboljših strategij za absorbiranje šokov okoljskih sprememb bo Azija postala ključni akter v 21.^st-stoletni multilateralizem."

V prizadevanju za boj proti podnebnim spremembam v regiji je ADB leta 3.7 namenila 2016 milijarde dolarjev, znesek, ki bo do leta 6 dosegel 2020 milijard dolarjev.

• Azijska razvojna banka