Vnesite ključne besede in pritisnite Pojdi →

Evropa in južnoameriške države podpisale sporen sporazum o prosti trgovini

Sporazum o prosti trgovini med Mercosurjem in Evropsko unijo morajo potrditi še posamezne države ter Evropa in njen parlament, preden začne veljati.

Avtor: Paolo DeAndreis
16. december 2024 ob 17:49 UTC
174

Protokol za a prelomni trgovinski sporazum so v Montevideu v Urugvaju podpisali delegati Evropske komisije in štirih držav Mercosurja: Brazilije, Argentine, Urugvaja in Paragvaja.

O nov dogovor vzpostavlja največje območje proste trgovine na svetu, ki združuje 720 milijonov potrošnikov.

Sporazum bo zajel tudi vse pomembne gospodarske panoge, vključno s kmetijstvom.

Pogajalci z obeh strani Atlantika so sporazum začeli pripravljati leta 1999.

Po mnenju Evropske komisije bo odprava carin ustvarila vrsto nove priložnosti.

Vsako leto države EU v Mercosur izvozijo več kot 80 milijard evrov blaga in storitev. Evropske države predstavljajo tudi več kot 384 milijard evrov naložb znotraj gospodarstev Mercosurja.

Oglejte si tudi:Novice o trgovini z oljčnim oljem

Leta 2023 je Mercosur v EU izvozil za 53.7 milijarde evrov mineralnih izdelkov, živil, pijač, tobaka in rastlinskih izdelkov.

Te gospodarske vezi postavljajo Mercosur za desetega največjega trgovinskega partnerja Evropske unije.

Bruselj je sporazum označil za strateškega, katerega cilj je izpodbijanje položaja Kitajske kot glavne trgovinske partnerice Mercosurja.

Oljčno olje je vključeno tudi v različne gospodarske sektorje, ki jih zajema sporazum.

Izvoz oljčnega olja iz EU v Mercosur se trenutno sooča z 10-odstotno carino, medtem ko Argentina uporablja 31.5-odstotno carino.

Dogovor odpravlja te tarife, kar lahko poveča konkurenčnost oljčnega olja EU na trgih Mercosurja.

To je povzročilo zaskrbljenost proizvajalcev v Mercosurju, od katerih jih veliko skrbi, da bodo cenejša evropska oljčna olja pojedla tržni delež domačih proizvajalcev.

"Če bi prišlo do dogovora med Evropsko skupnostjo in Mercosurjem, bi bil to izziv in nekaj, kar ne bi bilo zelo ugodno za našo kategorijo,« je dejal Miguel Zuccardi, vodja proizvodnje oljčnega olja v Mendozi v Argentini. Družina Zuccardi.

Na drugi strani Atlantika je Rafael Pico, namestnik direktorja Asolive, španskega nacionalnega združenja proizvajalcev in izvoznikov oljčnega olja, opozoril na časovnico za odpravo teh carin.

"Sporazum Mercosurja za oljčno olje za nas ni zelo ugoden,« je dejal Olive Oil Times. ​,war"EU lahko že od prvega dne uvaža oljčna olja iz držav Mercosurja brez dajatev. Vendar je za izvoz iz EU v te države veljala tarifa, ki bo postopoma odpravljena v 15 letih.«

oglas
oglas

Leta 2023 je izvoz oljčnega olja EU v Mercosur presegel 493 milijonov evrov. Po mnenju Evropske komisije bi lahko zaradi odprave carin izdelki, proizvedeni v EU, postali privlačnejši za potrošnike Mercosurja.

Po podatkih Mednarodnega sveta za oljke (IOC) je Brazilija danes ena največjih svetovnih uvoznic oljčnega olja, saj je v zadnjih treh sezonah v povprečju uvozila približno 90,000 ton letno.

Nekateri veliki evropski proizvajalci oljčnega olja so izrazili zaskrbljenost glede potencialne konkurenčnosti izvoza argentinskega oljčnega olja.

Argentinski izvoz oljčnega olja je v zadnjih treh letih v povprečju znašal okoli 27,000 ton letno.

Sporazum vključuje določbe za zaščito geografskih označb (GO), ki zagotavljajo, da so kakovostna oljčna olja s certifikatom EU priznana in zaščitena pred ponarejanjem v državah Mercosurja.

S širšega kmetijskega vidika se evropski kmetje sporazuma približujejo s precejšnjo zaskrbljenostjo.

Novi sporazum se razširi na več kritičnih sektorjev, vključno z govedino, perutnino, sladkorjem, rižem, vinom, žganimi pijačami, mlečnimi izdelki, sadjem in zelenjavo.

Na nekaterih območjih protokol uvaja omejitve količine izvoza za zaščito kmetijstva EU. Cilj je uravnotežiti pričakovani uvoz iz Mercosurja s potrebami evropskih kmetov in proizvajalcev hrane.

Večje kmetijske organizacije v več evropskih državah trdijo, da omejevanje izvoznih kvot v EU na področjih, kot sta govedina ali sladkor, še vedno ne bo zaščitilo teh sektorjev pred vplivom obsežnega uvoza cenejše hrane iz Mercosurja.

Poleg tega se pravila, ki urejajo uporabo gnojil, pesticidov in dodatkov, med obema blokoma bistveno razlikujejo.

To ustvarja razlike, ki vplivajo na proizvodne stroške, produktivnost, varnost hrane in prakse označevanja.

Razlike v okoljskih pristopih in trajnostnih praksah so leta oteževale pogajanja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je kritiziral predlagani sporazum in dejal, da so ga podpisali ​,war"držav, ki ne spoštujejo pariškega sporazuma o sprememba podnebja«.

Če bi prišlo do dogovora med Evropsko skupnostjo in Mercosurjem, bi bil to izziv in nekaj, kar ne bi bilo zelo ugodno za našo kategorijo.- Miguel Zuccardi, vodja proizvodnje oljčnega olja, Familia Zuccardi

Copa-Cogeca, ki zastopa milijone kmetov in agroživilskih zadrug po vsej Evropi, je napovedala novo mobilizacijo proti sporazumu.

Medtem ko se je v Bruselj, Madrid, in drugih evropskih mestih sta organizaciji pozvali vse kmete, naj v ponedeljek, 16. decembra, dvignejo svoj glas.th.

"Dokazov je ogromno: države Mercosurja ne izpolnjujejo proizvodnih standardov, ki se zahtevajo za kmetijstvo EU, ne glede na fitofarmacevtska sredstva, dobro počutje živali ali trajnostne prakse,« je dejal Copa-Cogeca.

"Države Mercosurja prav tako delujejo pod nižjimi delovnimi in varnostnimi standardi, kar jim omogoča proizvodnjo po nižjih stroških, kar onemogoča pošteno konkurenco za proizvajalce v EU,« so opozorile organizacije.

"Ta sporazum bo še poslabšal gospodarsko obremenitev številnih kmetij, s katerimi se že spopadajo visoke vhodne cene in zahtevne podnebne razmere,« je opozoril Massimiliano Giansanti, predsednik Cope.

Poziv Copa-Cogeca bo verjetno pritegnil vse večjo pozornost različnih sektorjev kmetijske skupnosti.

Nacionalno italijansko kmetijsko združenje Coldiretti je sporazum označilo za ​,war"nesprejemljivo.”

"Sprejeta je bila odločitev, da se kmetijski sektor strogo kaznuje z nedoslednimi predpisi in nelojalno konkurenco, kar spodbuja tekmo proti dnu pri proizvodnih stroških, z nevzajemnimi pravili, ki postavljajo italijanska in evropska kmetijska podjetja v slabši položaj,« je rekel Coldiretti.

Na te kritike se je odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

"Prisluhnili smo zaskrbljenosti naših kmetov in se jim odzvali. Naši evropski zdravstveni in prehrambeni standardi ostajajo nedotakljivi,« je dejala von der Leyen. ​,war"Izvozniki Mercosurja bodo morali dosledno upoštevati te standarde za dostop do trga EU.«

"To je realnost sporazuma, ki bo podjetjem EU prihranil 4 milijarde evrov izvoznih dajatev na leto,« je dodala.

Von der Leyen je pozvala, naj se dogovor ne obravnava samostojno ​,war"kot gospodarsko priložnost« ampak kot ​,war"politična nujnost,« zlasti po izvolitvi nekdanjega predsednika Donalda J. Trumpa v ZDA, ki je grozil, da bo uvesti tarife o uvozu v EU.

Vendar so institucije v več evropskih državah že izrazile nasprotovanje dogovoru.

Njihovo stališče je kritično: da bo sporazum začel veljati, ga mora najprej potrditi Svet ministrov Evropske unije, ki ga sestavljajo ministri vseh 27 držav članic.

Če bo sporazum potrjen, se bo preselil v Evropski parlament, kjer so številni predstavniki že izrazili pomisleke ali odkrito nasprotovanje.

Negativno glasovanje v Svetu ali Parlamentu bi preprečilo ratifikacijo sporazuma.

Francija, največja evropska kmetijska izvoznica, že leta nasprotuje sporazumu in je zdaj znova potrdila svoje stališče.

Zdi se, da Poljska in Nizozemska delita to stališče, medtem ko bodo Belgija, Irska in Avstrija sporazumu verjetno nasprotovale.

O stališču Italije še potekajo razprave. Ker je kmetijska sila in veliko gospodarstvo EU, bi njeno nasprotovanje lahko igralo odločilno vlogo pri ustavitvi procesa ratifikacije.

Predvsem Nemčija, Portugalska, Švedska in Estonija so odkrito izrazile podporo sporazumu.

Velika proizvajalka oljčnega olja je tudi Španija podporo dogovoru, čeprav so vidne kmetijske organizacije, vključno z Združenjem mladih kmetov (Asaja), napovedale svoje nasprotovanje in mobilizacijo proti temu.

Nemški kancler Olaf Scholz je sporazum opisal kot ključnega pomena za povečanje gospodarske odpornosti EU in krepitev geopolitičnih zavezništev bloka. Njegova podpora dogovoru razveljavi položaj njegovega predhodnika, ki je bil skeptičen, da bo Brazilija spoštovala pravila o krčenju gozdov.

Brazilski podpredsednik Geraldo Alckmin je pohvalil zgodovinski protokol. ​,war"je največji sporazum med bloki na celem svetu,« je dejal.

Če bo posel odobren, bi lahko povečal brazilski izvoz v Evropsko unijo za 6.7 ​​odstotka letno, je opozoril Alckmin.

Po podatkih brazilske agencije za spodbujanje trgovine in naložb (ApexBrasil) bi se lahko brazilski izvoz v EU povečal s 103.5 milijarde evrov na več kot 110 milijard evrov.

"Sporazum je dober za naše države tukaj v Mercosurju, dober je za Evropsko unijo, dober pa je tudi za svet, za globalno geopolitiko,« je dejal Alckmin.

"V času razdrobljenosti, političnih napetosti po vsem svetu, dva velika bloka odpirata trge, podpisujeta pogodbo, odlično partnerstvo,« je zaključil.



Dajte v skupno rabo ta članek

oglas
oglas

Povezani članki