Raziskovalci raziskujejo vlogo bioaktivnih spojin pri nevrodegenerativnih boleznih

O Sredozemska prehrana je eden najboljših prehranjevalnih vzorcev za zmanjševanje tveganja za nevrološke motnje, a pregled literature o vplivih prehrane na razvoj nevrodegenerativnih bolezni.

Raziskovalci z Univerze v Messini v Italiji so analizirali več kot 200 znanstvenih študij o bioaktivnih spojinah sredozemske prehrane, vključno s flavonoidi, polifenoli in antocianini.

Osredotočili so se na to, kako te bioaktivne spojine vplivajo na razvoj Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, dveh najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni na svetu.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima približno 60 milijonov ljudi po vsem svetu bodisi Alzheimerjevo ali Parkinsonovo bolezen, ki pa nista ozdravljivi.

Ločena raziskava The Lancet ocenjuje, da bodo primeri demence, med katerimi je Alzheimerjeva najpogostejša oblika, do leta 2050 potroji saj se pričakovana življenjska doba podaljšuje in se prebivalstvo v Severni Ameriki, Vzhodni Aziji in Zahodni Evropi stara.

Znano je, da imajo vnetje, oksidativni stres in presežek reaktivnega kisika pomembno vlogo pri razvoju in napredovanju nevrodegenerativnih motenj.

Kot rezultat, bioaktivne spojine, povezane z običajno hrano v sredozemski prehrani, vključno z ekstra deviško olivno olje, so bili za raziskovalce še posebej zanimivi, saj imajo mnogi protivnetne in antioksidativne lastnosti, ki lahko odložijo razvoj nevrodegenerativnih bolezni.

"Bioaktivne spojine so pritegnile zanimanje znanstvenikov zaradi njihovega potenciala nevroprotekcije, antioksidativnih in protivnetnih učinkov ter mitohondrijske homeostaze za odpornost na nevrovnetne motnje, povezane z mitohondrijsko disfunkcijo,« so zapisali raziskovalci.

Raziskovalci so raziskali študije o flavonoidih – najdemo jih v zelenjavi, sadju, oreščkih, semenih, čaju, kavi in ​​vinu – in ugotovili, da ima lahko njihovo uživanje številne pozitivne učinke na zdravje, vključno z zmanjšanim tveganjem za razvoj Parkinsonove bolezni.

"Njihovo fiziološko delovanje, ki vključuje antioksidativne, protivnetne, anti-apoptotične lastnosti in lastnosti zniževanja lipidov, je razlog za to,” so zapisali.

Raziskovalci so dodali, da imajo nekateri flavonoidi tudi nevroprotektivne učinke zaradi svoje sposobnosti zmanjšanja presinaptičnega sproščanja glutamata in ponovnega sestavljanja postsinaptičnih glutamatnih receptorjev, ki so ključni za zdravo delovanje možganov.

"Zdi se, da je potencialni blagodejni učinek flavonoidov v možganih povezan z njihovo sposobnostjo interakcije z glialno signalizacijo in znotrajceličnimi nevronskimi potmi, sprožitvijo nevronske regeneracije, povečanjem obstoječih nevronskih funkcij, zaščito ranljivih nevronov ali vplivanjem na cerebrovaskularni in periferni sistem,« so zapisali.

Med najpogostejšimi skupinami flavonoidov so antocianini, ki so jim raziskovalci namenili posebno pozornost. Antocianini so odgovorni za rdečo, vijolično in modro obarvanost številnih sadja in zelenjave.

"Antocianini ublažijo oksidativni stres z znižanjem proizvodnje prostih radikalov in peroksidacijo lipidov,” so zapisali. ​,war"Kompleksni mehanizmi, s katerimi lahko antocianini neposredno lovijo proste radikale, preprečujejo nastajanje reaktivnih kisikovih vrst ... ali spodbujajo sproščanje antioksidativnih encimov, so tisto, kar jim daje antioksidativne lastnosti.

Raziskovalci so povedali, da lahko večja poraba antocianina pomaga preprečiti razvoj nevrodegenerativnih bolezni v starosti zaradi povezav med Alzheimerjevo boleznijo in zdravje srca in ožilja ter presnove.

Na podlagi pregleda literature so raziskovalci tudi ugotovili, da antocianini znižujejo koncentracijo ionov in zavirajo proteine, ki uravnavajo nevronsko apoptozo oziroma odmiranje celic.

"Zaščitili so tudi pred izgubo spomina, kot so ocenili z vedenjskimi testi in merjenjem anksioznosti, spomina in motoričnih funkcij,« so zapisali.

V študiji na miših so raziskovalci povedali, da je uživanje antocianina povezano z zmanjšano poškodbo možganskega tkiva, ki jo povzroča kopičenje beljakovin, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo.

"S povzročanjem poškodb nevronov in drugih bioloških komponent oksidativni stres in nevrovnetje povzročita nevrodegeneracijo,« so povedali. ​,war"Antocianini vplivajo na te presnovne poti, povečujejo antioksidativno in protivnetno obrambo ter ohranjajo normalno delovanje hipokampusa.«

Raziskovalci so se osredotočili tudi na vlogo polifenolov, najbolj razširjenega prehranskega antioksidanta, pri razvoju Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.

Raziskovalci pravijo, da so zaradi njegove visoke presnovne aktivnosti možgani še posebej dovzetni za oksidativne poškodbe, saj je tam povečana absorpcija kisika, vendar nizke ravni antioksidativnih encimov.

"Oksidativni stres in poškodbe možganskih makromolekul sta inherentna procesa pri nevrodegenerativnih boleznih,« so zapisali raziskovalci.

"Antioksidativne lastnosti številnih polifenolov naj bi zagotavljale nevroprotekcijo,« so dodali. ​,war"Zdi se, da so učinki polifenolov na kognicijo in nevrodegenerativne procese posredovani prek interakcij z nevronskimi in glialnimi signalnimi potmi, ki vplivajo na izražanje genov in motijo ​​mehanizme celične smrti.«

Polifenoli kažejo svoje antioksidativne lastnosti z neposrednim lovljenjem prostih radikalov ali posrednim povečanjem zmogljivosti naravnega obrambnega sistema telesa.

V primeru Parkinsonove bolezni so raziskovalci ugotovili, da je uživanje polifenola zaviralo agregacijo beljakovine, povezane z razvojem bolezni.

Raziskovalci so poudarili tudi ločene študije, ki so pokazale, da lahko prehranski polifenoli aktivirajo poti, povezane s prilagodljivimi celičnimi stresnimi odzivi, uravnavajo gene, ki uravnavajo ravni celične redukcije oksidacije in izboljšajo naravno obrambo celice pred oksidacijo.

"Poleg tega je eden najpomembnejših polifenolov na tem področju resveratrol,” so zapisali. ​,war"Resveratrol je polifenol, ki je naravno prisoten v rdečem grozdju, arašidih in številnih drugih rastlinskih vrstah. Dajanje resveratrola transgenim mišjim modelom Alzheimerjeve bolezni zmanjša vedenjske okvare in s staranjem povezano odlaganje Aβ [nevrotoksina] v centralnem živčnem sistemu.«

Raziskovalci so raziskovali tudi vlogo netopnih fenolnih kislin pri preprečevanju pojava Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni.

Ekstra deviško oljčno olje vsebuje 36 fenolnih spojin, vključno s tirozolom, hidroksitirozoli, oleokantalom, oleuropeinom in karoteni.

"Te fenolne kemikalije prodrejo v možgane in imajo nevroprotektivne učinke preko antioksidativnih, anti-apoptotičnih in protivnetnih mehanizmov,” so zapisali. ​,war"Po obsežnih raziskavah hidroksitirozol deluje kot lovilec reaktivnih prostih radikalov, kar ima za posledico nevroprotektivne učinke na možganske celice med oksidativnim stresom.”

Kar zadeva učinke fenolnih spojin na Alzheimerjevo bolezen, so raziskovalci raziskali tudi študijo, ki je preučevala vlogo oljčnih listov.

"[Ena študija] je raziskala učinek dajanja bioaktivnih molekul razreda polifenolov iz oljčnih listov na nevrotrofne proteine ​​samcev miši," so zapisali. ​,war"Študija zlasti nakazuje, da so v patologijo Alzheimerjeve bolezni vpleteni živčni rastni faktor in nevrotrofični faktor, pridobljen iz možganov, ter nevrotrofični faktor, pridobljen iz celične linije glije. Dajanje teh polifenolov je pokazalo ključno vlogo pri sinaptični rasti in zaščitilo nevrone pred poškodbami.

Medtem ko so raziskovalci dejali, da številne znanstvene študije kažejo na velik potencial bioaktivnih spojin – tako v prehrani kot v farmacevtskih izdelkih – pri preprečevanju in zdravljenju simptomov Alzheimerjeve bolezni in Parkinsonove bolezni, so dodali, da je treba narediti še več.

"Sedanje raziskave kažejo, da je za spodbujanje sredozemske prehrane potrebnih več dolgoročnih, dvojno slepih, randomiziranih kontroliranih preskušanj na veliki človeški populaciji,« so zaključili. ​,war"To bi lahko pomagalo ugotoviti, ali lahko boljše upoštevanje te diete pomaga preprečiti ali odložiti razvoj nevrodegenerativnih bolezni.