Agronom obnovil 400 let star oljčni nasad, da bo bolje prenašal sušo na Hrvaškem

Obnova stoletnih dreves je prva obrambna linija pred sušo, pravi neki mlad agronom.

September 15, 2022
Avtor Nedjeljko Jusup

Zadnje novice

Društvo oljkarjev Zadarske županije nadaljuje z izobraževanjem svojih članov in ostalih zainteresiranih oljkarjev.

Po kratkem poletnem premoru je skupina organizirala delavnico na otoku Ugljan v 400 let starem oljčnem nasadu družine Marcelić.

"Gre za tipičen ekstenziven oljčnik z avtohtonimi sortami: prevladujeta oblica in drobnica,« je povedal 29-letni Šime Marcelić, doktor agronomije in lastnik družinskega nasada.

Oglejte si tudi:Poskus s severnoafriškimi sortami oljk obrodi na Hrvaškem

Mladi znanstvenik in ljubitelj oljkarstva je povedal, da so njegovi predniki delali pri veleposestnikih in varčevali, da so na koncu odkupili zemljo, ki so jo obdelovali po drugi agrarni reformi.

Ugljan je eden od mnogih hrvaških otokov sredi Jadranskega morja v Dalmaciji, kjer že od nekdaj gojijo oljke. Maslinik se nahaja na južni strani otoka, 100 metrov nad morjem.

oglas

"Kot vidite, je kamenje in slaba zemlja. Pogoji so omejeni, zato je zelo težko delati,” je dejal Marcelić.

Suša je večna težava, zato je bil oljčni nasad večkrat opuščen in prezidan. Sčasoma je po hrvaški osamosvojitveni vojni, ki se je končala leta 1995, drevesa začel načrtno obnavljati Marcelićev pokojni oče Ignacije.

Marcelić nadaljuje delo svojega očeta. Sadike so zrasle iz stoletnih korenin in se razvile v drevesa, ki redno rodijo kljub vplivom sprememba podnebja in druge neugodne razmere.

evropska-proizvodnja-agronom-obnovi-400-letni-oljčni-nasad-bolje-prenese-sušo-na-hrvaškem-oljčno-olje-časi

Šime Marcelić

Marcelić je uspešno oživitev dreves pripisal ustreznim agrotehničnim ukrepom, začenši z obrezovanjem, gnojenjem in varstvom pred boleznimi in škodljivci, ki jih redno izvaja.

Za razliko od večine oljkarjev Marcelić obrezuje drevesa štirikrat na leto. Prvi je januarja, ko je oljka v zimskem mirovanju. Debele veje odstranimo z žago.

Drugo obrezovanje je marca. Rodne veje oljk redčimo, da zagotovimo optimalen pridelek v trenutnem posevku in kakovostno rast za naslednji pridelek.

Tretje obrezovanje poteka poleti. Plevel, ki raste iz štora, odstranimo. Četrti je med žetvijo, ko odstranimo obročkaste veje.

Na otoku, kjer so tla plitva in skeletna, je treba dati poudarek jesenskemu gnojenju, je opozoril Marcelić. V nasprotju z razmerami na Obali, kjer so tla globoka in vodoodbojna ter kjer je pojav pozne spomladanske pozebe pogost in pričakovan, velja poudariti spomladansko gnojenje.

Marcelić v svojem oljčnem nasadu gnoji med prvim poletjem in naslednjim močnejšim deževjem, največkrat v začetku septembra. Uporablja predvsem organska peletirana gnojila v kombinaciji z mineralnimi gnojili, ki imajo več fosforja in kalija z dodatkom mikroelementov.

evropska-proizvodnja-agronom-obnovi-400-letni-oljčni-nasad-bolje-prenese-sušo-na-hrvaškem-oljčno-olje-časi

Prenovljen oljčni nasad na otoku (Foto: Toma Makjanić)

Marcelić je opozoril tudi na nevarnost okužbe s pavjim očesom, ki je najnujnejši del dela v oljčnikih, tako na otokih kot na obali.

Jeseni, po prvem deževju, so temperature razmeroma visoke. Vlažni listi so optimalni pogoji za razvoj glivičnih obolenj, predvsem primarnih okužb s pavjem očesom.

Zato Marcelić priporoča, da se varstvo izvede pred obiranjem, predvsem na občutljivih sortah, kot je oblica.

Zaščita po obiranju, ki jo mnogi oljkarji počnejo, je prepozna, ker so glivične bolezni že okužile list. Spomladi bo list odpadel in nič več ni mogoče storiti.

Oljka ne bo imela dovolj listne površine za razvoj plodov. Namesto tega drevo porabi svojo energijo za obnavljanje listne mase, kar ima za posledico manj plodov.

Marcelić je pojasnil tudi, kako je sušo premagal z obnovo starih oljk.

"Obnova stoletnih dreves je pravzaprav prva linija sožitja s sušo,« je dejal. "[Je] ukrep, s katerim zmanjšamo škodo zaradi negativnih učinkov suše."

Mlado drevo z obsežnim koreninskim sistemom bolje prenaša pomanjkanje vlage. Marcelić svoja pomlajena drevesa tudi poleti škropi.

Foliarno hrani preko listov. Teren postopoma nasuje in izravnava, s težko mehanizacijo drobi kamen in tako praktično izvaja melioracijo krasa.

Dež, ki je padal minuli konec tedna, je bil precej pozen, a bo pripomogel k nadaljnjemu razvoju plodov. Končni rezultat je odvisen od temperatur.

"Olje se nabira od 23 ºC navzgor,« je dejal Marcelić. ​,war"Končna količina olja bo odvisna od tega in od količino dežja pred dejansko žetvijo«.

Pričakuje, da bo njegovih 100 obnovljenih oljk obrodilo 1,000 kilogramov plodov in približno 200 litrov olja.

Marcelić, ki je tudi zaposlen na kmetijskem oddelku Univerze v Zadru, svoj prosti čas preživi tako, da drugim oljkarjem pomaga pri cepljenju in vzdrževanju njihovih dreves.

Ivica Vlatković, predsednik Društva oljkarjev Zadarske županije, obžaluje, da ni več mladih kmetov, kot je Marcelić, ki bi obnovili zanemarjene oljčne nasade.

Trdi, da če bi več mladih sadilo oljke, bi se lahko število na Hrvaškem povečalo s sedanjih pet ali šest milijonov na 30 milijonov, kolikor jih je v državi cvetelo v 18.th stoletja.


oglas

Povezani članki

Povratne informacije / predlogi