Brač išče hrvaški šesti certifikat ZOP

En hrvaški otok, ki je skozi zgodovino znan kot vir odličnega oljčnega olja, bo kmalu dobil svoje oljčno olje priznano Zaščitena označba porekla (PDO) certifikat Evropske unije.

Priznano ekstra deviško oljčno olje, pridelano na otoku Brač, se pridobiva predvsem iz sorte Oblica. To bo šesta ZOP, za katero so se prijavili hrvaški proizvajalci, Cres pa je dodal, Istra, Korčula, Crk in Šolta.

Nahaja se ob hrvaški obali med Splitom in Makarsko v osrčju Dalmacija, Brač je tretji največji otok v Jadranskem morju in se ponaša z dih jemajočimi obalami in valovitimi griči.

Na Braču, kjer cveti turizem, kakovostno proizvodnja oljčnega olja je že dolgo del lokalne identitete. Na otoku že tisočletja rastejo oljke. Tudi rimski naravoslovec Plinij Starejši je otoku pripisal vir odličnega oljčnega olja.

"Oljka je bila od nekdaj najpomembnejša kmetijska rastlina na otoku Braču,« je povedala Tija Mlinac, agronomka in generalna direktorica zadruge Poljoprivredna zadruga v Supetru, enem od glavnih otoških mest. Olive Oil Times.

"Prve pisne sledi o pridelavi oljk najdemo v zapisih grško-rimskega potopisa Strabona iz -. stoletja pred našim štetjem in v ediktu cesarja Dioklecijana iz -. stoletja našega štetja, v katerem je pridelava oljk omenjena kot pomembna,« je dodano.

Zadruga PZ Supetar je vodilni promotor ekstra deviških oljčnih olj z otoka s certifikatom ZOP. Bračko oljčno olje je po specifikacijah ZOP pridelano z najmanj 80 odstotki avtohtonih oljk Oblica, ki morajo vse izvirati iz registriranih nasadov na otoku.

"Bračani so svoje okolje prilagodili potrebam oljkarstva in za najprimernejšo sorto izbrali Oblico, ki je postala prevladujoča na tem otoku,« je povedal Mlinac. ​,war"Popolnoma je prilagojeno zahtevnim geoklimatskim razmeram, ki so določale prepoznavnost in kakovost braškega oljčnega olja.«

"To kakovost ohranjamo zaradi nenehne proizvodnje in nenehnega izboljševanja agrotehničnih postopkov ter tehnologije predelave oljk v olje,« je dodala.

Za bračko ekstra deviško oljčno olje je značilna nizka vsebnost prostih maščobnih kislin in nizke vrednosti peroksida. Olje se ponaša z uravnoteženo aromo svežih plodov oljk, listov in trave z visoko stopnjo polifenoli.

"Skupna vsebnost fenolnih spojin v braškem oljčnem olju je višja od 300 miligramov na kilogram olja,« je povedal Mlinac.

Poudarila je tudi, da oljkarstvo prebivalcem Brača pomeni veliko več kot le njegova gospodarska vrednost. To vpliva na njihove tradicije, duhovno življenje in na to, kako varujejo svojo pokrajino.

"Napredek in razvoj oljkarstva na Braču v 16^th stoletju spodbudila beneška uprava, ki je braškemu vojvodi predlagala, da je treba na neobdelanih površinah posaditi oljke in tako povečati pridelavo oljčnega olja,« je povedala.

Glede na zgodovinske dokumente, ki jih navaja zadruga, je nenehna širitev oljčnih nasadov pomenila, da je pol milijona oljčnih dreves obrodilo približno ​,war"800 vagonov olivnega olja« do konca 18^th stoletju. Takrat je otok proizvajal več oljčnega olja kot preostala Dalmacija.

Vendar pa je v drugi polovici 19^th stoletju so lokalni kmetje začeli širiti svoje vinograde in začeli gojiti manj oljk. Kljub temu je Brač ostal eden najpomembnejših izvoznikov oljčnega olja med dalmatinskimi otoki z vsakoletno proizvodnjo nad 1.4 milijona litrov.

"Velik razvoj oljkarstva na otoku je povzročil ustanovitev Prve dalmatinske oljarske zadruge leta 1899 v Povljah, nato pa leta 1909 Oljarske zadruge v Pučišćih,« je povedal Mlinac.

Po podatkih zadruge PZ Supetar se zdaj otoški nasadi oljk razprostirajo na več kot 1,883 hektarjih, kar približno pomeni, da pokrivajo tretjino vseh pridelkov na Braču.

Otok se ponaša tudi z osmimi sodobnimi predelovalnimi obrati, ki se nahajajo v večjih mestih. Poleg tega nekateri kmetje vodijo mline in svoje izdelke običajno prodajajo od ust do ust in med znanci.

Zadruga ocenjuje, da proizvodnja oljčnega olja na otoku, ki je podvržena izmeničnim rodnim sezonam, dosega med 800 in 1,000 ton na leto.

"Le malo proizvajalcev oljčna olja blagovno znamko in prodajo prek trgovskih verig ali v večjih količinah izven otoka,« je povedal Mlinac. ​,war"Veliko malih pridelovalcev se ukvarja z oljkarstvom kot dopolnilno dejavnostjo, le malo jih živi izključno od prodaje oljčnega olja.«

"Zaradi specifičnega terena z malo obdelovalnih površin se oljkarstvo ukvarja z tradicionalne metode brez pomoči strojev,« je dodala. ​,war"Obrezovanje poteka ročno in obiranje, kar zagotavlja posebno kakovost oljk.«

Po besedah ​​Mlinca edinstvene podnebne razmere pomenijo, da domači kmetje običajno obirajo oljke med koncem septembra in prvimi tedni oktobra, ​,war"ko so plodovi oljk le progasti s temnejšo barvo in so čvrste konsistence ter dobro prenašajo transport v oljno.«

Tako zgodnja trgatev zmanjša pridelek oljčnega olja, vendar ​,war"zagotavlja visoko kakovost braškega oljčnega olja,« je dodala.

Po obiranju se oljke skrbno odpeljejo v mline in predelajo, pri čemer poskrbijo, da temperatura nikoli ne preseže 27 ºC, kar po besedah ​​Mlinaca prispeva k specifičnim kemičnim in senzoričnim lastnostim braškega oljčnega olja.

"Raziskave so pokazale, da tak pristop k pridelavi oljčnega olja zagotavlja posebnosti braškega oljčnega olja, kot so nizke vrednosti prostih maščobnih kislin in peroksidnega števila, visoke vrednosti skupnih fenolnih spojin, uravnotežena grenkoba in pikantnost ter izrazita sadnost,« je povedala.

Ob predanosti proizvodnji so navdušeni tudi Bračani potrošniki oljčnega olja, po Mlincu. Bračani pogosto jedo zelene in zrele olive kot prilogo, poleg tega pa uporabljajo oljčno olje v različnih lokalnih specialitetah, od solat do rib.

"Družinska miza brez olivnega olja je na Braču nepredstavljiva,« je dejal Mlinac. ​,war"Vsaj 2,000 let prisotnosti oljk in predelave olja na Braču je pustilo globok pečat v današnjem oljkarstvu in kakovosti njegovega oljčnega olja, ki uživa velik ugled na sodobnem trgu.«

• Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo