Širjenje proizvodnje oljčnega olja na Hrvaškem ovira birokracija, opozarja proizvajalec

Vse več hrvaških žensk se uspešno ukvarja z oljkarstvom. Med njimi je tudi Marijana Podrug iz Piramatovca, slikovitega mesteca v srednji Dalmaciji.

Podrug je lastnik OPG Podrug, ki obsega 1,600 oljk, starih od pet do 150 let, na sedmih hektarjih.

"Težava je v tem, da so oljke razpršene v 25 oljčnikih na prav toliko različnih lokacijah. Lahko pa narediš vse, ko hočeš,« je povedal Podrug Olive Oil Times.

Podrug s pomočjo moža Denisa, otrok Sare in Dina, tašče Marice in družinskih prijateljev zaključuje letošnjo trgatev s tresljajem v roki.

"Letina je odlična, plodovi pa zdravi. Z veseljem jih je nabirati,« je dejala.

Podrug je začel s pobiranjem v začetku oktobra in nadaljeval s pobiranjem vsakodnevno v prvi polovici novembra. Plodove so še isti dan predelali v Oljari Laća v Skradinskem Polju.

"S pridelkom in kakovostjo smo zadovoljni,« je povedala. ​,war"Letos smo ga prejeli 40 ton. Vsa olja so ekstra deviška. Poleg pikantnosti in blage grenkobe pridejo do izraza arome in sadnost.”

OPG Podrug si je prislužil različna priznanja na mednarodnih tekmovanjih oljčnega olja, med drugim tudi srebrno priznanje 2022. NYIOOC World Olive Oil Competition, največje svetovno tekmovanje v kakovosti oljčnega olja.

"Naša olja zmagujejo že dve leti zapored,« je povedala in dodala, da so zaradi nagrad povečano povpraševanje po njenih oljčnih oljih, ki jih prodajajo v družinski trgovini.

Nagrade so zadnje poglavje v nenehni evoluciji družinskega podjetja, ki ga je Podrug prevzel pred osmimi leti.

"Moj tast Milan ga je ustanovil pred približno 17 leti,« je povedala. ​,war"Prevzel sem ga in posodobil s sredstvi iz programa Evropske unije za razvoj podeželja.”

Preden je prevzel oblast nad OPG Podrug, je Podrug vodil še eno manjše podjetje.

"Imela sem trgovino za mamice in dojenčke, mož pa je delal v tiskarni kot grafični oblikovalec,« je povedala. ​,war"Poleg tega smo imeli družinsko stojnico s sadjem in zelenjavo, kjer sta delala tast in tašča, z možem pa sva jima nabavljala blago.«

Ko je prevzela OPG Podrug, sta se Podrug in njen mož s polnim delovnim časom posvetila delu na posestvu.

Par je uspešno zaprosil za posojilo za mala podjetja in prejel 380,000 kun (50,000 evrov). S tem in denarjem iz lastnega podjetja sta kupila novo opremo in vsa kmetijska zemljišča – s trto, sadnim drevjem in zelenjavnim vrtom – spremenila v ekološko pridelavo.

Skupaj z ekstra deviško olivno olje, Podrug uporablja drugo sadje za pripravo tort, džemov in marmelad. Iz pridelanih kumar, paprike in paradižnika prideluje tudi kislo zelje in omake.

Vse te izdelke prodaja v družinski trgovini blizu vhoda v Narodni park Krka. Zaradi lokacije družina prodaja veliko turistom, ki obiščejo park.

"Imamo dobre pogoje za razvoj oljčnega turizma,« je dejal Podrug.

Njen trud pri pridelavi oljčnega olja ni ostal neopažen. Pred tremi leti je Podrugova ob mednarodnem dnevu podeželskih žena, ki je sovpadal s svetovnim dnevom hrane, prejela priznanje za svojo podjetnost in nagrado kot drugouvrščena.

Idej ji ne manjka in načrtuje, da bi na kmetiji začeli prirejati degustacije oljčnega olja za spodbujanje oljčarskega turizma.

"Najbližja degustacijska soba je v 20 kilometrov oddaljenih Vodicah,« je povedala Podrugova in dodala, da si želi gostiti tudi oglede goric.

Pred širitvijo poslovanja pa Podrug potrebuje več kapitala, ki pa ga je težko pridobiti.

"Žal je to že tretje leto čakanja in birokracija se igra z mojim življenjem,« je povedala.

Da bi zagotovila uspeh svoje kmetije za prihodnje rodove, želi Podrug kupiti tudi več zemlje in posaditi več oljk. Vendar pa je tudi urejanje potrebne dokumentacije za nakup zemljišča potekalo zelo počasi in logistično zahtevno.

Kot rezultat, po mnenju Podruga, neučinkovite birokracije je država polna ​,war"mrtvi kapital, več kot milijon hektarjev neobdelane zemlje na Hrvaškem.

Prepričana je, da bi bilo mogoče, če bi vsaj majhen del teh površin obdelali, drastično povečati proizvodnjo hrvaškega oljčnega olja, s čimer bi država zadostila domačemu povpraševanju, ki znaša približno 1.5 litra na prebivalca letno.

Po uradnih podatkih je na Hrvaškem 3,748,705 oljčnih dreves, ki vsako leto proizvedejo od 3,000 do 4,500 ton oljčnega olja. Vendar pa so neuradne številke precej višje – nekateri pravijo, da so skoraj trikrat višje od uradnih.

Podrugova meni, da bi povečanje proizvodnje odpravilo potrebo po uvozu cenejših oljčnih olj, kar po njenih besedah ​​škoduje lokalnim pridelovalcem.

Zatrdila je, da je veliko uvoženih oljčnih olj slabše kakovosti – celo ponarejenih – in ministrstvo pozvala, naj opravi analize kakovosti uvoza, ki bodo to potrdile.

"Čeprav pri pridelavi oljčnih olj nismo samooskrbni in se ne moremo kosati s količinami in cenami velikih proizvajalcev, imamo kakovost, na katero smo ponosni,« je dejala.

Podrug opozarja na nastop hrvaških proizvajalcev na 2022 NYIOOC kot dokaz.

Hrvati so si od 96 prijav prislužili 112 nagrad, s čimer so postali tretji najuspešnejši po skupnem številu nagrad in skupno najuspešnejši po odstotku zmag za vsako državo, ki je prijavila več kot tri olja.