Vodnik hrvaškega agronoma po obrezovanju oljk

Po besedah ​​znanega hrvaškega agronoma Marijana Tomca pri določanju pridelka in kakovosti pridelka oljk pomembno vlogo igrajo vrtne škarje.

Zato je za kakovost izjemnega pomena, kdaj in kako so oljke obrezane.

V njej raste več kot šest milijonov oljk Dalmacija in Istra. Najboljši čas za obrezovanje je druga polovica marca ali začetek aprila.

V tem trenutku lahko kmetje ločijo plodne cvetne popke od drevesnih brstov, ki so začetek nove veje.

Pred prihodom brstov – od februarja do začetka marca – Tomac kmetom priporoča, da ne začnejo obrezovati, saj se oljka negativno odziva na vse, kar moti njeno mirovanje.

Prezgodnje obrezovanje lahko povzroči izgubo listov, iz katerih drevo absorbira sončno svetlobo in jo pretvori v energijo. To je ključnega pomena za razvoj cvetočih brstov.

Poleg tega zgodnje obrezovanje spodbuja vegetacijo, zato lahko možne hladne fronte s temperaturami do –9 ºC v zadnjih letih zmrznejo popke in pustijo drevesa brez plodov.

Obrezovanje ob pravem času, takoj po odpiranju brsta, ima številne prednosti.

V tem trenutku lahko manj profesionalni oljkarji ocenijo število cvetov in s tem potencialno količino plodov.

Pomembno je, da je pri oljkah, za razliko od drugih vrst sadja, s prostim očesom nemogoče ločiti cvetnega brsta od drevesnih.

Vendar Tomac opozarja, da se obrezovanje ne sme izvajati po trenutku polnega cvetenja. V tem času je drevo že porabilo veliko energije in sredstev, ki bi jih s prepoznim obrezovanjem zapravili.

Pozno obrezovanje samo po sebi ne škoduje drevesu, bistveno pa zmanjša vegetativno rast vej in letno rast.

Kljub temu, da so določili potreben trenutek za začetek obrezovanja, večina oljkarjev po kratkem prikazu hitro razume, kako učinkovito obrezovati.

Večina ljudi razume, da je treba krošnjo razredčiti, odpreti od sredine, tako da je dovolj sončne svetlobe. Tudi poganjke je treba skrajšati, drevesa pa ne smejo postati previsoka.

Žal se še najdejo takšni, ki puščajo krošnjo pregosto. Mnogi pridelovalci oljk porežejo stranske poganjke, a pustijo navpične. S tem se iz leta v leto povečuje višina krošnje.

"Vse veje v senci ne bodo obrodile,« je dejal Tomac. ​,war"Poleg tega gosta krošnja vpliva na razvoj očesne bolezni pava, razvoj medice in naselitev sajaste glive.«

Ponavlja, da lahko oljke obrezujemo od gibanja poganjkov, ki začnejo rasti do polnega cvetenja. Zato z obrezovanjem ne gre prehiteti.

Oljkarji, ki so manj vajeni prepoznavanja vrst poganjkov, naj se lotijo ​​obrezovanja čim pozneje. Potem bodo videli, katera bo cvetela ali oblikovala nove veje.

Zato naj pridelovalci pripravijo svoje škarje, žage in sadni vosek, da premažejo velike rane in počasi začnejo delati v oljčnikih.

Ko so obrezane, je treba veje odstraniti iz nasadov oljk, da preprečimo napade škodljivcev. Nato jih lahko mulčimo ali sesekljamo, da naredimo kompost.

Josip Pavlica, tajnik sv Društvo oljkarjev Zadarske županije, je dejal, da je treba poleg obdelave delov drevesa, s katerih so bile odrezane veje z olivnim voskom, uporabiti tudi pripravek na osnovi bakra, ki preprečuje vdor patogenov, predvsem bakterij, ki povzročajo oljčnega raka, v drevo.

Nujna je tudi dezinfekcija rezalnega orodja.

"Takoj, ko obrezujemo eno drevo, orodje razkužimo, preden preidemo na drugo,« je povedal Pavlica.

Dodal je, da mora biti pravilno obrezovanje zmerno, da se ustvari optimalno razmerje med lesom in cvetnimi brsti. S tem ohranjamo rastno obliko dreves, spodbujamo rast avtohtonih vej in vodimo do obilnega pridelka visokokakovostnega sadja.

Toda Tomac je dejal, da bi morali pridelovalci, ki niso prepričani, vseeno obrezati in se učiti iz poskusov in napak.

"Kdor poseka oljko, se lahko zmoti, kdor ne poseka oljke, naredi večjo napako,« je zaključil.