Hrvaška kljub suši uživa v plodni letini

Hrvaški oljkarji si zadovoljno meljejo roke. Razen na otokih Hvar in Vis je bila letina v preostalem delu države boljša od pričakovane.

Izjemna letina prihaja kljub izzivom dolgotrajne suše in visokih poletnih temperatur.

"Suša se je začela konec pomladi,« je povedal Edi Družetić, znani domači agronom. ​,war"Na srečo je bila oplodnja dobra, tako da so veje polne plodov. So manjši kot običajno, zorijo počasneje, a plodovi so zdravi, saj zaradi visokih temperatur ni bilo bolezni in škodljivcev.«

Družetić se že več kot 40 let profesionalno in strastno ukvarja z oljkarstvom. V okviru podjetja Agroprodukt na 12,000 hektarjih v zahodni Istri skrbi za 45 oljk, predvsem domačih sort buža, istrska bjelica, rosinjola in rosulja.

Trgatev se je letos začela nekoliko pozneje in še vedno poteka, predvsem v južni Istri, kjer je bila suša bolj izrazita.

"Pobrali ga še nismo niti polovice, količinsko pa ga imamo več, kot smo ga pridelali lani,« je dejal Družetić.

Družetić letos pričakuje 30,000 litrov proizvodnje, kar je več od povprečja prejšnjega leta. Njegove blagovne znamke Torćol, Salvela, Punta Cissana in Aurum so bile večkrat nagrajene na domačih in mednarodnih tekmovanjih, med drugim na NYIOOC World Olive Oil Competition.

Uljara Vodnjan, najstarejši in najsodobnejši hrvaški proizvajalec, po besedah ​​poznavalcev deluje v okviru Agroprodukta.

Mlin, ki na istem mestu obstaja že več kot 100 let, je bil lani v celoti prenovljen in posodobljen ter ima novo zmogljivejšo opremo. ​,war"Predelamo lahko do tri tone na uro,« je dejal Družetić.

Tovarno so odprli 7. oktobra, njeni lastniki pa pričakujejo, da bodo do konca sezone predelali okoli 12,000 ton, dvakrat več kot lani. Poleg istrskih pridelovalcev nekateri prihajajo s kvarnerskih otokov – vzhodno od istrskega polotoka v Kvarnerskem zalivu –, da bi preoblikovali svoje oljke.

Poleg Istre oljarne s polno paro delajo tudi v Dalmaciji.

"Takšne letine v 50 letih, odkar se ukvarjam z oljkarstvom, ne pomnim,” je povedal Blaž Jurin, dolgoletni gospodar Kmetijske zadruge Primošten Burnje.

Dodal je, da je bilo plodov več kot običajno, saj je oplodnja uspela, dolgotrajna suša in visoke temperature pa so upočasnile razvoj in zorenje oljk.

Sezono je v Dalmaciji močno rešilo pravočasno deževje konec septembra in v začetku oktobra, ki je omogočilo, da so plodovi pridobili nekaj olja.

Vendar se je trgatev zavlekla tudi v Dalmaciji iz enakih razlogov kot v Istri, saj so visoke temperature konec oktobra in v začetku novembra zakasnile končno dozorevanje oljk.

Del tega, po čemer je letošnja letina izstopala v primerjavi s prejšnjimi leti, je visok odstotek akumulacije olja v predelanih plodovih. Nekateri pridelovalci ocenjujejo, da imajo kopičenje olja, ki je 20- do 30-krat nad povprečjem, lokalni mediji pa vsak dan poročajo o rekordnih številkah.

V severni Dalmaciji je oljkar iz Čiste Velike iz svojih 98 kilogramov oljk, predelanih v mlinu Sveti Ivan v Vodicah pri Šibeniku, dobil 322 litrov olja.

Sledili so rekordi v drugih oljarnah, največji pa v Supetru otok Brač. Angleški par Tim Batson James in njegova žena Paula iz Bristola sta v svojem oljčnem nasadu na Braču zabeležila 34.6-odstotno akumulacijo olja.

Ivan Arnerić, lastnik oljarne v Supetru, je dejal, da so visoki odstotki kopičenja olja po njegovem mnenju posledica velikega števila sončnih dni, visokih temperatur in sušnih obdobij v juniju in juliju.

Dodal je, da je pomagalo tudi pozno avgustovsko deževje, a je sledila dolgotrajna suša, ki je prizadela vso Dalmacijo.

Zaradi tega so plodovi ostali brez običajne količine vode, postali so manjši in lažji, zato je predelava za oljkarje cenejša.

Z manj kilogrami oljk pridelovalci dobijo veliko več olja kot prejšnja leta. Poznavalci pa poudarjajo, da visoki pridelki še ne pomenijo, da je olje kakovostnejše.

"Kakovost takih olj ni homogena. Polifenoli, grenkoba in pikantnost sta se povečali, manjkajo pa arome,« je dejal Družetić.

Ivica Vlatković, an nagrajeni producent in predsednik Združenja oljkarjev Zadarske županije, se s to analizo tudi strinja.

"Visoka produktivnost predelave je neposredna posledica letošnjih suhih oljk,« je dejal.

Vlatković je dodal, da bodo olja po grenkobi in pikantnosti zelo kakovostna, vendar jim bo manjkala sadnost. To še posebej velja za olja iz nenamakanih oljčnih nasadov.

Ko so oljke presuhe, jim mlinarji dodajo vodo, ki raztopi nekaj fenolnih spojin, ki končajo v oljčnih tropinah. Zaradi tega v teh oljih brez prijetnih arom prevladuje neprijetna grenkoba.

Vlatković in Družetić se tudi strinjata, da lahko pretirana rodnost v sušnem obdobju povzroči manjšo rodnost v naslednjem letu. Posledica suše je manjša rast novih vej, kar bi lahko zmanjšalo pridelek oljk naslednje leto.

"Če ni vlage v zraku in zemlji, oljka težko doseže dober pridelek in se pripravi na visoko rodnost naslednje leto,« je dejal Vlatković.

Poudaril je, da večina oljčne sorte so občutljive na neenakomerne pridelke iz leta v leto, ki nastanejo zaradi prevelikega pridelka v enem letu, ki izčrpava vire oljke in onemogoča rast zadostnega števila novih poganjkov v naslednjem letu. Posledica je zmanjšano število cvetov in plodov ter zmanjšan pridelek.

Raziskave pa so pokazale, da lahko z namakanjem zmanjšamo neenakomeren letni pridelek. Namakanje v začetku leta spodbuja rast poganjkov in več cvetov v naslednjem letu.

Poleg tega je pozno spomladi in zgodaj poleti potrebna zadostna količina vode za določitev števila plodov, kar se odraža v večjem pridelku.

"S poznejšimi odmerki namakanja uravnavamo velikost plodov, količino suhe snovi in ​​čas zorenja,« je povedal Vlatković.

Brez namakanja ni uspešnega oljkarstva. Na Hrvaškem je kljub znatnim vodnim virom, rekam in jezerom namakanih le 2.5 odstotka oljčnih nasadov v državi.