Razvozlavanje skrivnosti dramatične slovenske sadne kapljice

Veselju ob obilnem cvetenju je mesec dni po oploditvi sledila žalost, ko so oljke porjavele in odpadale z vej. To je povzetek letošnje oljkarske sezone v Sloveniji.

Stisnjena med Alpami in Jadranskim morjem so oljke gojili že od antičnih časov v obalnih predelih Brd, Goriškega, Vipavske doline, Krasa in Slovenske Istre.

"Oljkarstvo ima velik potencial, tako z vidika trajnostnega prehranskega sistema kot tudi z vidika ohranjanja kakovosti okolja in trajnostnega turizma,« je povedala Maja Podgornik, predstojnica Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper. .

Slovenski ekstra deviško olivno olje je redno priznan za svojo kakovost na mednarodnih tekmovanjih. Pri NYIOOC World Olive Oil Competition, največjem svetovnem tekmovanju kakovosti, so si slovenski proizvajalci od ustanovitve leta 2013 vsako leto prislužili nagrade.

Oljke v Sloveniji prideluje okoli 2,389 pridelovalcev na 4,200 hektarjih. Skupni dohodek, ki ga ustvari sektor, vsako leto doseže 10 do 15 milijonov evrov. Oljkarji zato obupano iščejo odgovore na letošnji izpad plodov.

"Trenutnega sušenja in odpadanja plodov ne moremo povezovati z napadi bolezni in škodljivcev,” so odločno odgovorili na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.

Zaradi pomanjkanja padavin in posledično izredno sušnih razmer je bilo letos prijavljenih malo izbruhov bolezni.

Medtem ko nekateri primeri pavjega očesa (Spilocaea oleagina) in oljčna pegavost (Mycocentrospora cladosporioides), sta bili prijavljeni dve glivični bolezni, pravočasno škropljenje preprečilo nastanek škode. Pojav je bil manj izrazit kot prejšnja leta.

S pomočjo feromonskih pasti so kmetje lahko spremljali tudi let in razmnoževalne cikle oljčnega molja (Moli oleae). Povedali so, da velike razlike v času in številu izbruhov škodljivcev glede na prejšnja leta ne opažajo.

"Že nekaj let redno spremljamo prisotnost soške stenice (Halyomorpha halys) v oljčnih nasadih,” so v svojem poročilu zapisali pristojni na inštitutu. ​,war"Škodljivec je bil redno opažen v posameznih oljčnikih, vendar v manjšem številu kot lani.”

"Domače oljke (normalno razvite, posušene in odpadle) redno vzorčimo in pregledujemo glede morebitnih poškodb, ki jih povzročajo piki črne stenice,« so dodali. ​,war"Škod zaradi škodljivcev nismo opazili.”

Zato so ugotovili, da medenje in odpadanje plodov nista povezana z napadi soške stenice ali prisotnostjo drugih škodljivcev v oljčnih nasadih.

Od začetka letošnjega leta se je pojavil najpomembnejši škodljivec oljk – oljčna sadna muha (Bactrocera oleae) – spremljali so ga na desetinah lokacij s pomočjo feromonskih pasti.

Muha je bila v večjem številu ugotovljena od konca marca do začetka maja, torej v času pred cvetenjem oljk. Kasneje se je populacija oljčne muhe močno zmanjšala.

Trenutne vremenske razmere niso ugodne za pojav škodljivcev, kar potrjuje majhno število ugotovljenih v feromonskih pasteh. Vendar uradniki še vedno priporočajo, da kmetje v svojih nasadih nastavijo pasti, da preprečijo morebitne okužbe.

Dodatni ukrepi proti škodljivcem trenutno po mnenju strokovnjakov niso potrebni.

Namesto tega verjamejo, da je vzrok za sušenje in odpadanje bolj povezan z abiotskimi dejavniki, kot so temperatura zraka, temperatura tal in padavine.

V času od cvetenja do zorenja je za razvoj plodov oljke zelo pomembna zadostna količina vode. Znanstveno je dokazano, da na drevesih, ki so izpostavljena višjim temperaturam, obstaja povečano odpadanje plodov in posledično manjši pridelek.

Slovenski strokovnjaki so na podlagi spremljanja padavin ocenili, da sta bili zima in pomlad 2022 najbolj suhi po letu 1993. Na splošno pričakujejo, da bo leto 2022 najbolj sušno leto v zadnjih treh desetletjih.

V prvih šestih mesecih leta 2022 je v Sloveniji padlo le 193 milimetrov dežja. Od septembra 2021 do aprila 2022 je skupna količina padavin znašala okoli 300 milimetrov. Za optimalen razvoj oljk je potrebnih najmanj 500 milimetrov padavin.

"Obseg letošnje suše presega tiste iz let 2003, 2012 in 2017, ko so oljkarji pridelali od 40 do 70 odstotkov manj oljk, suša pa je bila na državni ravni razglašena za naravno katastrofo,” so sporočili pristojni.

Pomanjkanje padavin v zimskem in spomladanskem času oljkarjem povzroča obilico preglavic, saj se vlaga v zemlji ne kopiči. Proti koncu pomladi – v času pred in med cvetenjem – premalo padavin pomeni, da drevesa ne morejo normalno oplojevati cvetov in prejemati hranil.

Strokovnjaki menijo, da je to pripeljalo do šibkejšega razvoja cvetnih organov in popolne oploditve, kar je lahko povzročilo porjavenje in odpadanje plodov.

Druga posledica nenehne suše v državi so divji požari, ki gorijo po Sloveniji.

Glede na datum Po podatkih Evropskega informacijskega sistema o gozdnih požarih (EFFIS) je v Sloveniji v prvih šestih mesecih leta 2,384 pet požarov požgalo 2022 hektarjev. Od leta 2008 do 2021 je 10 požarov v naravi požgalo 1,095 hektarjev, kar je manj kot polovica letošnje škode.

Na Krasu, na zahodni meji Slovenije z Italijo, trenutno pustoši kraški požar. Fotografije iz lokalnih medijev kažejo, da je zgorelo nekaj oljčnih dreves, dim pa je lokalne prebivalce prisilil v beg.

Glede na EFFIS je leto 2022 na tempu, da bo najhujša sezona požarov v Evropi od začetka zapisov.

Daniel Dawson je prispeval k temu poročilu.

• Primorske