Raziskovalci v Nemčiji so poudarili razliko med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem glede dejanskih stroškov in donosa.
Desetletje trajajoča študija v Nemčiji je pokazala, da je konvencionalna kmetijska proizvodnja skoraj dvakrat večja od ekološke pridelave.
Vendar pa je raziskava tudi pokazala, da bi prehod na ekološko kmetovanje lahko znatno koristil okolju in hkrati zmanjšal stroške.
Nehati moramo poenostavljati zapletenost raznolikega ekosistema, opustiti intenzivno rabo zemljišč in sprejeti kmetijsko-ekološke prakse ekološkega kmetovanja.
Študija tehnične univerze v Münchnu je pokazala, da konvencionalno kmetijstvo stane do 800 evrov na hektar več kot ekološko kmetovanje.
Za študijo so raziskovalci upoštevali običajne stroške kmetovanja, vključno s stroški, povezanimi z okoljskim vplivom dveh različnih pristopov kmetovanja, kot so tisti, ki izhajajo iz učinkov emisije toplogrednih plinov.
Oglejte si tudi:Prodaja organske hrane v Italiji se je v zadnjem desetletju več kot podvojilaUgotovili so, da bi prehod na ekološko kmetovanje lahko bistveno zmanjšal emisije in stroške. Na primer, če bo 30 odstotkov kmetijskih zemljišč do leta 2030 uspešno spremenjenih v ekološke prakse, kot določa trenutna politika v Nemčiji, bodo prihranki presegli 4 milijarde evrov, so povedali raziskovalci.
Študija je sledila uspešnosti 40 konvencionalnih in 40 ekoloških kmetij, ki so se znanstvenikom zdele bolj okolju prijazne.
Raziskovalci so to pripisali pomanjkanju kemičnih pesticidov in dušikovih gnojil, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu. Poleg tega humus tal na ekoloških kmetijah veže večjo količino ogljika zaradi praks, kot sta kolobarjenje in sajenje pokrovnih stročnic.
Raziskovalci so poudarili, kako bi lahko kolobarjenje prineslo pomembne koristi s sekvestracijo ogljikovega dioksida, pri čemer bi kmetijska zemljišča funkcionalno spremenila v ponore ogljika.
Nekatere od teh praks so vključene v prakso Evropske unije nova skupna kmetijska politika, ki zagotavlja dodatna sredstva kmetom po naprednih tehnikah ohranjanja tal.
Skupna kmetijska politika
Skupna kmetijska politika (SKP) je politika Evropske unije, ki je bila ustanovljena leta 1962 za podporo in zaščito kmetijske proizvodnje v državah članicah. SKP je osredotočena predvsem na zagotavljanje stabilne preskrbe s hrano po dostopnih cenah za državljane EU, hkrati pa spodbuja trajnostno kmetijstvo, varuje okolje in podpira podeželske skupnosti. Politika zagotavlja finančne subvencije kmetom, ureja ravni proizvodnje in določa standarde za dobro počutje živali in varstvo okolja.
Raziskava je odkrila tudi druge kritične razlike med konvencionalnimi in ekološkimi kmetijami, vključno z manjšim številom živali na ekoloških kmetijah, zmanjšano uporabo fosilnih goriv in manjšo intenzivnostjo rabe zemljišč.
Kljub temu je študija pokazala, da bi konvencionalni pridelek lahko skoraj podvojil organski pridelek. Vendar pa so raziskovalci dejali, da bi se to lahko sčasoma spremenilo z nadaljnjo preiskavo.
"Številne študije potrjujejo, da je ekološko kmetovanje, če upoštevamo donos na hektar na leto, običajno od 8 do 25 odstotkov manj produktivno od konvencionalnega,« Maria Grazia Mammuccini, ekološka oljkarka in predsednica italijanske ekološke zveze FederBio. , povedal Olive Oil Times.
"Če pa želite zajeti natančno sliko, se pri takih meritvah ne morete ustaviti,« je dodala. ,war"Cilj ekološkega kmetovanja je negovanje tal, medtem ko je cilj konvencionalnega kmetijstva negovanje rastline.«
Po Mammuccinijevem mnenju je ključ do pravilnega branja podatkov o ekološkem kmetovanju vpliva na tal ekološkega kmetovanja v primerjavi s konvencionalnimi načini kmetovanja.
"Ekološki kmetje si prizadevajo vrniti zemlji ... in to počnejo z naravnimi sredstvi, kot sta kompost ali gnoj,« je dejala. ,war"Konvencionalno kmetovanje uporablja umetna gnojila za spodbujanje pridelave rastlin."
"Zato ekološko kmetovanje teži k ohranjanju tal, ne le za pridelavo hrane, ki jo potrebujemo danes, temveč tudi za to, da pustimo rodovitno prst prihodnjim generacijam,« je dodala. ,war"Konvencionalno kmetovanje, vključno z intenzivnim kmetovanjem, je eno izmed motorji dezertifikacije, zato ekološkega pridelka ni mogoče meriti le z opazovanjem obsega proizvodnje.«
Cilji trajnostnega razvoja Evropske unije vključujejo vsaj pretvorbo 25 odstotkov kmetijskih zemljišč bloka ekoloških praks do leta 2030. Trenutno je le približno 9 odstotkov kmetijskih zemljišč v EU ekoloških.
Poročilo nevladne organizacije IFOAM Organics International je pokazalo, da se ekološko kmetijstvo izvaja v 191 državah. Poleg tega več kot 76 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč ekološko upravlja najmanj 3.7 milijona kmetov.
Poročilo tudi ugotavlja, da bo svetovni trg ekološke hrane leta 125 vreden približno 2021 milijard evrov, kar je 3-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom.
Po Mammuccinijevem mnenju naj bi širitev ekoloških kmetijskih zemljišč povzročila nov pristop k ekološkemu kmetovanju.
"Ne bi smeli več veljati za nišo. Namesto tega bi ga morali obravnavati kot najpomembnejšega prenašalca inovativnih, kmetijstvu prijaznih praks,« je dejala. ,war"Inovacije ekološkega kmetovanja je mogoče uporabiti tudi pri običajnih kmetijskih postopkih, da se zmanjša njihov vpliv na okolje.«
"Nehati moramo poenostavljati zapletenost raznolikega ekosistema, pustiti za seboj intenzivno rabo zemljišč in sprejeti kmetijsko-ekološke prakse ekološkega kmetovanja,« je dodala Mammuccinijeva, kar bo po njenem mnenju privedlo do bolj specializirane lokalne proizvodnje.