Kako je praktična šala pripeljala do nagrajenega oljčnega olja

Par neverjetnih oljkarjev je ponovno opravil 300-kilometrsko pot od svojih domov v hrvaški prestolnici do svojih nasadov na severu Dalmacija.

Mladen Koša, 53, in Mirko Mišura, 51, sta bratranca, ki sta večino svojega življenja preživela v Zagrebu, preden ju je praktična šala Mišurinega očeta vodila na pot, da postaneta nagrajena proizvajalca oljčnega olja.

"Komaj čakam, da pridem tja. Najprej v oljčnik, nato pa v kočo,« je povedal Mladen Koša, ki je odraščal v Zagrebu in dela na zagrebškem sejmu, ki je vodilno prizorišče sejmov in razstav v državi.

"Vse se je začelo kot šala,« je povedal Koša in pojasnil, kako sta z Mišuro, ki prav tako živi in ​​dela v Zagrebu, postala oljkarja v osrčju Ravnih kotarjev, velike ravnice v osrednji Hrvaški, približno 60 kilometrov severno od Zadra.

"Nekega večera, pred 15 leti, nam je moj stric in Mirkov oče Milivoj Mišura kot potegavščino povedal: ​,war"Fantje, v Perušiću imam 8,000 kvadratnih metrov zemlje. Tukaj si in delaj, kar hočeš. Posadite oljke,« je dodal.

Koša je povedal, da ni dolgo čakal z odgovorom. Z bratrancem sta se hitro lotila posla in posadila 150 avtohtone sorte oblica, 43 dreves krvavice in sedem dreves leccina, ki se je izkazala za dobrega opraševalca.

Zato Eksplanta Ko-Milfa rodila družinska kmetija. Kmalu zatem so bratranci kupili še 1,500 kvadratnih metrov zemlje, zasadili so fige, mandlje in še 50 oljk.

Trenutno se dogovarjajo za nakup dodatnih 5,000 kvadratnih metrov zemljišč ob obstoječem oljčniku.

"Več bi kupili, posest želimo povečati, prodal pa nihče ne bo, čeprav je zemljišče ob našem oljčniku neobdelano,« je povedal Mišura.

Na novo preorano in sploščeno zemljo bodo bratranci zasadili oljčni nasad visoke gostote s sortami Oliana, Arbequina, Lecciana (križanec med Leccinom in Arbequino), Coratina, Kvavica in Pendolino, ki vse bolje prenašajo spreminjajoče se podnebne razmere v regiji. .

"Vsako leto želimo imeti dovolj olja. Če drevesa odpadejo, domače sorte ne bodo uvedli,« so povedali bratranci, ko so začeli obrezovati svoja drevesa.

"Z obrezovanjem se nam ne mudi. Februarja se začne brstenje. Marca lahko natančno vidite, kateri so domači,« so dodali.

Pri obrezovanju bratrancem pomagajo prijatelji iz Zagreba, ki ta letni čas v svojih oljčnikih spremenijo v praznični.

"Nič ni lepšega od druženja. Ker se že dolgo učimo drug od drugega,« je povedal Zoran Crnomarković , eden od prijateljev, ki pomaga v gozdovih.

Podobno se počutijo tudi drugi, med njimi Renato Kovačić, Almir Halilagić, Tihomir Perkovic in Marin Mišura.

Med krajšim premorom obrezovanja so se prijatelji zbrali za mizo ob dveh kamnitih hišicah in uživali v domačih dobrotah, med drugim odojka, fižola, vina, piva, raznih peciva.

Ob širjenju nasadov bratranci obnavljajo kamnite hiše na posestvu in jih nameravajo okrasiti v tradicionalnem dalmatinskem slogu.

Za razvoj podeželja predvidevajo tudi 165,000 evrov evropskih sredstev, od katerih bo del namenjen obnovi starih kamnitih hiš in obnovi arhitekturne dediščine regije.

"Ko bomo prenovili hiše, bomo še več časa preživeli na posestvu,« je dejal Koša. ​,war"Gostje bodo prišli tudi okusit naše olje. Nameravamo združiti oljkarstvo in turizem«.

Koši se bodo letos poleti v oljčniku pridružili starši, žena in hči. Družina bo zjutraj ali zvečer delala v oljčniku. Preostanek dneva bodo preživeli ob morju v Pirovcu, kjer imajo kočo.

"Od Perušića do Pirovca ​​je 24 kilometrov. Enako kot med obema soseskama (od Dubrave do Sesvet) v Zagrebu,« je povedal Koša.

Mišuri se bo pridružila tudi družina, ki ima v bližini tudi kočo, ki se ji bo pridružila tako pri delu kot pri rekreaciji.

Medtem ko so bratranci uživali v številnih nagradah pridelave oljk, to ni prišlo brez izzivov, zlasti zaradi nenehne suše v regiji in vse bolj vročih poletij.

Posledično so to poletje razvili nove namakalne sisteme. Vodo iz bližnjega Lišana Ostroviškega črpajo v 15,000-litrski sistem cistern.

Prvi prispe v 5,500-litrski gumijasti rezervoar, ki se nahaja v kamniti hiši, zato ga močna vročina ne deformira. Obstajajo še trije zunanji zalogovniki, vsak s 3,500 litri vode.

Rezervoarji so povezani z odtočno cevjo, po kateri voda teče navzdol do kapalnic, razporejenih okoli vsake oljke.

"Imamo približno pet metrov naravni naklon, teren s sedmimi vrstami oljk pa je dolg 230 metrov, tako da s pretokom vode ni težav,« je povedal Koša. ​,war"Okoli vsakega drevesa so trije kapalniki po štiri litre vode na uro, tako da skupaj dajo vsaki oljki 12 litrov vode.

"Bolje je enkrat intenzivno zaliti kot večkrat manj, kar je malo uporabno, ker je presuho, zato voda ne pride do korenin,« je dodal.

Vendar so oljčni nasadi bratrancev zaščiteni pred vetrom. Drevesa se raztezajo vzdolž južnega pobočja, zaščitena pred močnimi severnimi vetrovi, a izpostavljena stalnemu zračnemu toku. To dramatično zmanjša možnosti za napadi bolezni in škodljivcev. Posledica tega je, da bratranci redko škropijo oljke, pri čemer uporabljajo organske pesticide.

"Plodovi naših oliv so zdravi, zato je olje kakovostno,« so povedali bratranci. Za svoje sta prejela različne lokalne nagrade ekstra deviška oljčna olja in si leta 2021 prislužili srebrno priznanje za monosorto Oblica NYIOOC World Olive Oil Competition.

"Osvojiti nagrado na tako prestižnem svetovnem tekmovanju so sanje vsakega oljkarja,« sta povedala bratranca.

Letos nameravajo bratranci vstopiti v mešano ekstra deviško oljčno olje, ki ga sestavljajo Oblica (60 odstotkov), Krvavica (30 odstotkov) in Leccino (10 odstotkov). Nafta je že na poti v New York, bratranci pa upajo na zlato.

"Upanje ni prepovedano,« je z značilnim nasmehom povedala Koša. Skupaj z drugimi producenti upa na ponovitev lanski rezultat ko so si Hrvati prislužili 67 zlatih in 20 srebrnih priznanj NYIOOC.

Koša in Mišura bosta medtem še naprej gojila oljke, obnavljala kamnite hiše in suhozide ter zbirala sorodnike in prijatelje v oljčniku.

"Združujemo prijetno s koristnim,« je zaključil Mišura.