Rekordna letina v Hercegovini napoveduje širitev oljkarstva na Zahodnem Balkanu

Oljkarstvo v Bosni in Hercegovini ima velik potencial, še posebej v Hercegovini, najjužnejši in manjši od obeh regij, kjer se zaključuje letošnja letina oljk.

"Pridelek je boljši kot lani. Plodovi so zdravi,« Mirko Škegro, an nagrajeni proizvajalec oljčnega olja in vinar, povedal Olive Oil Times.

Njegovi nasadi obsegajo 600 oljk, od katerih jih 50 do 60 že rodi. Od teh dreves je prejel 250 litrov ekstra deviško olivno olje.

"Oljke sem pobral, ko je bila tretjina plodov na drevesih zelena, druga tretjina lisasta, tretja črna,« je povedal Škegro.

Njegova vina Žilavka in Blatina redno osvajata medalje na Decanterju v Londonu. Poleg tega je njegovo krško ekstra deviško oljčno olje, pridelano iz oblice in drugih avtohtonih sort, večkrat nagrajeno na NYIOOC World Olive Oil Competition.

"Hodim na najbolj priznana tekmovanja,« je dejal Škegro. ​,war"V New Yorku so bila moja olja nagrajena petkrat zapored in upam, da tudi šestič.”

Družinska kmetija Škegro se nahaja v hribih zahodne Hercegovine v kraju Radišići, med 132 in 312 metri nadmorske višine in manj kot 30 milj od Jadranskega morja.

Območje je lokalno žarišče endemične biotske raznovrstnosti, deloma zaradi kombinacije sredozemskega in celinskega podnebja, kar povzroča vroče dni in mrzle noči, kar ustreza tako vinski trti kot oljkam.

Oljke takoj predelajo v modernem mlinu podjetja Kiwi Oil Company v lasti Dragana Mikulića, ki ima največji oljčni nasad v Hercegovini s 7,000 drevesi, ki ga sestavljajo večinoma Oblica, poleg Istarske Bjelice, Buže, Leccina in Pendolina na 220 m. nad morsko gladino.

Mikulić je tako kot večina drugih hercegovskih oljkarjev z letošnjo letino več kot zadovoljen. ​,war"Pravkar smo končali s trgatvijo,« je dejal.

Mikulić je dejal, da je bila ta letina ​,war"noro« in je zahtevalo 100 ljudi, da so v treh zaporednih tednih pobrali več kot 200 ton sadja. Iz teh sadežev so pridelovalci pridelali približno 25 ton ekstra deviškega oljčnega olja.

Ob letošnji bogati letini je Mikulić zatrdil, da je Hercegovina idealna za oljkarstvo. ​,war"Imamo vodo, veliko sonca in vetrove, ki koristijo oljkam,« je dejal.

Kljub suši je bila letina izjemna. Olive so bile zdrave. Nobenih moljev ni bilo oz oljčne sadne muhe, pridelek pa je bil predvsem v namakanih oljčnikih do trikrat večji od lanskega.

"Ko je sušno leto, sta grozdje in oljčno olje vedno boljše kakovosti,« je dejal Mikulić.

V svojem oljčniku ima dva 300 metrov globoka vodnjaka, iz katerih črpa vodo v bazene in namaka vsa drevesa s kapljičnim sistemom. ​,war"Brez vode ni oljkarstva,« je dejal Mikulić.

Proizvajalec tudi pričakuje, da bo kakovost letošnjih olj odlična. Dodal pa je, da bodo cene kljub rekordni letini rasle.

Ekstra deviško oljčno olje z blagovno znamko bo naprodaj za 40 konvertibilnih mark (20.45 evra), lokalne valute, za liter.
Povišanje cen prihaja iz znatnih povečanje proizvodnih stroškov. Tako kot drugod tudi to povišanje stroškov povzročata inflacija in naraščajoče cene energije.

Posledično so se stroški dela, opreme, rezkanja, embalažnega materiala in celo etiketiranja v primerjavi z lanskim letom več kot podvojili.

Kljub temu Mikulić verjame, da bo prodal vse letos pridelano ekstra deviško oljčno olje. ​,war"Po zasebnih kanalih bo večinoma končal v tujini kot izjemno zaželena in kakovostna delikatesa,« je dejal.

Zaradi bližine svetišča v Medžugorju, ki je priljubljena turistična destinacija, Mikulić pravi, da obiskovalcem proda veliko svojega oljčnega olja.

Kar nekaj jih obišče tudi Mikulićev mlin, oljčni nasad in degustacijsko sobo. Kupujejo oljčno olje, ki konča na mizah Nemčije, Poljske, Češke in drugih evropskih držav, ki ne proizvajajo oljčnega olja.

Na splošno je v Hercegovini sedem oljčnih mlinov – Mikulićev mlin, še dva v Ljubuškem in Čapljini, tri precej manjše in velik oljarn, ki so ga nedavno odprli v Neumu.

"Delamo velike korake naprej,” je povedal Marko Ivanković, direktor Zveznega agromediteranskega zavoda v Mostarju, glavnem mestu regije. Olive Oil Times.

V zadnjem desetletju se je število oljk v Hercegovini povečalo s 6,000 na 115,000, ki se razprostirajo na 350 hektarih. Samo v letu 2022 je bilo zasajenih dvajset tisoč novih dreves.

Ivanković je dejal, da je to največje povečanje pridelave oljk v kateri koli evropski sredozemski državi.

Vendar je dodal, da je še vedno prostor za širitev, z načrti za povečanje proizvodnje za zadovoljitev lokalnega povpraševanja. Bosna in Hercegovina porabi približno 850,087 litrov na leto, 0.24 litra na prebivalca.

Trenutno se večina od 280,000 litrov oljčnega olja, proizvedenega v državi, izvozi. Letni izvoz oljčnega olja je ocenjen na 20,060 evrov, uvoz pa 1,996,769 evrov.

Ivanković je dejal, da je srednjeročni cilj oljkarstva v državi razširiti nasade s sedanjih 350 na 1,000 hektarjev.

"Še naprej bomo spodbujali dnevno uživanje oljčnega olja kot najbolj zdravega živila in spodbujali porabo na prebivalca,« je dejal.

Prihodnje raziskave na inštitutu bodo usmerjene v raziskovanje vloge oljčnega olja kot funkcionalnega živila, so sporočili Uredba Komisije (EU) št. 432/2012, ki pravi, ​,war"oljčno olje polifenoli prispevajo k zaščiti lipidov v krvi pred oksidativnim stresom.”

V ta namen sta bila pooblaščena uradna komisija za organoleptično ocenjevanje deviških oljčnih olj in nacionalno združenje proizvajalcev oljčnega olja.

"Skupaj s povečevanjem števila komercialnih proizvajalcev oljčnega olja in povečanjem predelovalnih zmogljivosti (olarne) poteka prizadevanje za zaščito geografskega porekla oljčnega olja,« je zaključil Ivanković.

Prepričan je, da bo oljkarstvo v Bosni in Hercegovini še napredovalo.