V Sloveniji obrodna letina kljub suši, škodljivcem

Zadnje sezone v Sloveniji zaznamujejo visoke poletne temperature in pomanjkanje padavin. Odrešitev je prišla z močnim septembrskim deževjem.

Miran in Martin Adamič
Avtor Nedjeljko Jusup
5. december 2022 ob 17:51 UTC
1825
Miran in Martin Adamič

Slavili so slovenski oljkarji Svetovni dan oljk novembra 26.

Nekateri so pravkar končali s filtriranjem in shranjevanje njihovega oljčnega olja v posodah iz nerjavečega jekla v kleteh s fiksno temperaturo od 14 ºC do 16 ºC.

Izbrali smo lepe, brezhibne oljke… Olje je vrhunske kakovosti, z uravnoteženo grenkobo in pikantnostjo ter harmonično izraženo aromo in sadnostjo.- Miran Adamič, lastnik, Ronkaldo

"Lahko smo zadovoljni,« je povedal Miran Adamič, 64-letni lastnik ekološke kmetije Ronkaldo v Izoli v Sloveniji. Olive Oil Times.

V svojem 2.9 ha velikem oljčniku na Baredih Adamič, njegova žena Renata in sin Martin gojijo 800 oljk.

Oglejte si tudi:Profili proizvajalcev

Drevesa sestavljajo predvsem avtohtone sorte istrske bjelice. Še vedno pa družina prideluje tudi Maurino, Leccino, Pendolino, Itrana, Buga, Leccio del Corno ter namizne sorte oljk Storta, Mata in Ascolan.

Zadnje sezone v Miranovih oljčnikih in ostalih v Sloveniji zaznamujejo visoke poletne temperature in pomanjkanje padavin.

profili-pridelava-v-sloveniji-rodna-letina-kljub-sušnim-škodljivcem-časom-oljčnega-olja

Miran in Martin Adamič

"Lani je bil pridelek količinsko najšibkejši, odkar pridelujemo oljke,« je povedal Adamič. ​,war"Letos lahko rečem, da je povprečna, vendar je kakovost olja nad pričakovanji.”

"Olje je vrhunske kakovosti, z uravnoteženo grenkobo in pikantnostjo ter harmoničnimi, izrazitimi aromami in sadnostjo, kar potrjujejo tudi prejete kemične in senzorične analize,« je dodal.

Julija in avgusta so suša in ekstremno visoke temperature nakazale a pred nami je zahtevna žetev. Olive so spominjale na suho grozdje.

Vendar pa septembra je prišla odrešitev ko je močno deževje pomagalo oljkam opomoči.

"Pobrali smo lepe, brezhibne oljke,« je dejal Adamič. ​,war"Resda so vsebovali relativno veliko vode in je bil zaradi tega delež olja v plodu nižji – med 7.8 in 14 odstotki – odvisno od sorte in mikrolokacije, kjer je raslo posamezno drevo.«

Medtem ko so visoke temperature in suša povzročile nekaj nelagodja pred prihodom jesenskega dežja, je to pomenilo tudi, da je škoda zaradi oljčna sadna muha, enega najpomembnejših škodljivcev pridelka.

Glede na monitoringe, ki so jih izvajali oljkarji v svojih nasadih in Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper, tretiranja proti oljčni muhi praktično ni bilo potrebno, ker je bilo malo dokazov o stroških škode. škodljivec.

Suho in nekoliko vroče vreme med žetvijo je Adamiču omogočilo, da jo je lahko dokončal, ne da bi ga preveč skrbelo za muho.

Pridelovalci na splošno menijo, da je letos vse z letino šlo razmeroma dobro, razen povečani proizvodni stroški.

"Podražili so se vsi energenti, plastenke, kartonska embalaža, stroški predelave in stroški pomožne delovne sile, ki jo potrebujemo za obiranje oljk,« je dejal Adamič. ​,war"Cena je dosegla skoraj 1 € za pridelan kilogram.”

oglas

Dodaja, da so stroški certificiranja v Sloveniji precej visoki, a pohvali občino Izola, ki je letos prvič subvencionirala del teh stroškov.

"Zaradi višjih vhodnih stroškov, ki jih narekujejo razmere na trgu, smo bili v letošnjem letu prisiljeni popraviti cene naših ekstra deviška oljčna olja, zdaj pa nas čaka še zadnja, prav tako pomembna faza v proizvodnem procesu: uspešna prodaja,« je povedal Adamič.

Vendar s prodajo ni imel nobenih težav. ​,war"Večino ekstra deviškega oljčnega olja prodamo stalnim, dolgoletnim kupcem, turistom, ki prihajajo na našo kmetijo, ter izbranim gostinskim lokalom in butikom v Sloveniji in tujini,« je povedal Adamič.

Ronkaldo je ustanovil leta 1984, potem ko je od tamkajšnjega občinskega kmetijskega sklada zakupil pol hektarja zapuščenih kmetijskih zemljišč v bližini obalne Izole.

"Na začetku je bilo treba najprej očistiti popolnoma zapuščeno in zanemarjeno zemljo, nato pa smo zasadili nekaj poljščin in sadnega drevja,« je povedal Adamič.

profili-pridelava-v-sloveniji-rodna-letina-kljub-sušnim-škodljivcem-časom-oljčnega-olja

Mlada drevesa na zanemarjenem zemljišču

Prve oljke so posadili leta 1987. Nato so sredi 1990. let prejšnjega stoletja kupili še 0.5 ha zemlje in po nasvetu kmetijske svetovalne službe zasadili prvi večji oljčnik s 350 drevesi.

Kmetija Adamič se nahaja na 140 metrih nadmorske višine na južnem pobočju hriba v obliki amfiteatra, ki ustvarja idealno okolje za gojenje oljk.

"Z leti smo pridobivali dodatne površine, a so bile vse zanemarjene in zaraščene ter jih je bilo treba očistiti in pripraviti za sajenje oljk,« je povedal Adamič.

Trenutno obdelujejo 3.2 ha zemlje, od tega je na 800 ha zasajenih 2.9 oljk. Vendar je večina zemljišč v najemu državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, družina Adamič pa ima v lasti le manjši del.

Sprva so proizvajali le mešanico ekstra deviškega oljčnega olja (cuvee). ​,war"Sedaj vse bolj pridelujemo enosortna olja iz sortnega sortimenta naših nasadov,« je povedal Adamič.

Družina Adamič je za namizne oljke in oljčno olje nagrajena na lokalnih tekmovanjih kakovosti.


Dajte v skupno rabo ta članek

oglas
oglas

Povezani članki