Študija: tradicionalni oljčni nasadi absorbirajo več ogljika kot intenzivni

V okviru projekta OLIVEN je raziskovalna skupina iz Univerza v Jaénu je sklenil svoje študija okoljski vpliv tako tradicionalne kot intenzivne proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja.

Njegove ugotovitve to kažejo tradicionalni oljčni nasadi absorbirajo bistveno več CO2 kot tiste, ki uporabljajo intenzivno (visoko gostoto oz super-visoka gostota) metode kmetovanja.

Študija zagotavlja tudi celovito razčlenitev vpliva določenih stopenj v proizvodnem ciklu ekstra deviškega oljčnega olja z oceno ogljičnega odtisa, ravnovesja ogljika in vpliva na okolje štirih tradicionalnih deževnih, štirih namakanih in treh intenzivnih oljčnih kmetij v Španiji ter 12 oljarn.

To vključuje oceno porabe vode in energije, gnojenje, uporabo insekticidov in obdelavo odpadkov v celotnem ciklu, od gojenje dreves do preobrazbe oljk.

Medtem ko je ekipa ugotovila, da je proizvodnja (nepakiranega) ekstra deviškega oljčnega olja večinoma negativna na ogljik in da vse tri kategorije oljčnih nasadov delujejo kot ponori CO2, se je pokazalo, da so tradicionalni nasadi podnebju veliko bolj prijazni.

"[Ti nasadi] omogočajo, da se iz ozračja odstrani 5.5 kilograma ekvivalenta CO2 za vsak kilogram končno proizvedene nafte," je dejal Lázuli Fernández, glavni avtor študije. ​,war"V primeru namakane pridelave ta vrednost pade na 4.3; in intenzivna metoda omogoča zajemanje do 2.7 kilograma ekvivalenta CO2 za en kilogram olja.

"Da bi zmanjšali vpliv pridelave deviškega oljčnega olja, je treba največ truda usmeriti v fazo kmetovanja,« je dodal.

To sledi ugotovitvi, da faza pridelave v procesu proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja predstavlja 76.3 odstotka celotnega vpliva na okolje v sprememba podnebja kategorijo.

Povezani negativni vplivi na okolje so bili tudi največji v intenzivnih nasadih oljk, predvsem zaradi uporabe dušikovih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in herbicidov.

Skupina je priporočila, da se izvedejo številne tehnično in ekonomsko izvedljive spremembe, da bi ublažili negativne okoljske in podnebne spremembe.

"Uporaba organskih gnojil in omogočanje začasnih spontanih pokrovnih posevkov dosega pozitivno ravnovesje ogljika in zmanjša negativne vplive pridelave oljk,« je dejal Fernández.

Študija, ki se pojavlja v času naraščajočega trenda intenziviranja pridelave oljk, še dodatno poudarja skrbi glede trajnosti nekaterih sodobnih praks v sektorju.

Po navedbah španske vlade, Andaluzija, daleč največja regija za proizvodnjo oljčnega olja in dom večine oljčnih nasadov z najvišjo intenzivnostjo na svetu, je med območji, ki so najbolj izpostavljena resni okoljski škodi zaradi odmika od tradicionalnih metod kmetovanja.

Ta trend tudi ni omejen na Španijo. Italijansko ministrstvo za kmetijstvo pred kratkim odobril investicijski sklad 30 milijonov evrov za financiranje posodobitve oljčnih nasadov v državi. Eden od navedenih ciljev sklada je povečati uporabo namakane pridelave, kar kaže ta študija za povečanje negativnih vplivov na okolje in zmanjšanje blaženja podnebnih sprememb.

Projekt OLIVEN pa se ne ukvarja le z zmanjševanjem vpliva proizvodnje oljčnega olja na okolje. Z mednarodnim sodelovanjem je projekt namenjen tudi prepoznavanju in razvoju novih tokov prihodkov izkoriščanje odpadkov v sektorju in stranskih proizvodov.

V ta namen se ekipa zdaj osredotoča na potencialne okolju prijazne gospodarske koristi, ki bi jih lahko ustvarili z proizvodnja plina iz biomase. S tovrstnimi raziskavami člani upajo, da bodo izboljšali dolgoročno trajnost tako ekološko kot ekonomsko.

• Univerza v Jaénu
• Časopis za upravljanje z okoljem