Uradniki upajo, da bodo zmagoviti rezultati spodbudili pridelavo oljk v Hercegovini

Oljkarstvo se hitro razvija v Hercegovini, za katero domačini verjamejo, da bo naslednja ​,war"zvezda" sveta oljčnega olja.

Hercegovina, ki leži neposredno vzhodno od Hrvaške, je najjužnejša in nekoliko manjša od dveh regij, ki sestavljata Bosno in Hercegovino.

"Gremo z velikimi koraki naprej,” je povedal Marko Ivanković, direktor Zveznega agro-mediteranskega zavoda Mostar.

Tradicija pridelave oljk v regiji je obsežna. Oljke so na tem območju prisotne že od antičnih časov. Dokazi o proizvodnja oljčnega olja lahko datiramo v rimske ostanke v Čapljini in Mogorjelu, v jugozahodni Hercegovini.

Občasno so bile olive zasajena skupaj z vinogradi in na dvoriščih že stoletja, vendar se je organizirana pridelava začela šele pred kratkim.

Od leta 1977 se je število oljčnih dreves v Hercegovini drastično povečalo in se je s 6,000 dvignilo na sedanjih 87,000, ki pokrivajo 350 hektarjev. V zadnjih 45 letih se je število oljčnih dreves povečalo za 1,450 odstotkov, kar je rekordna raven za evropsko Sredozemlje.

Zanimiva je tudi struktura oljčnih kmetij v regiji: v Ljubuškem je 10 velikih, med njimi tudi Dragana Mikulića, s 7,000 drevesi na 50 hektarjih. Poleg velikih se začne več kot 200 manjših z velikostjo 0.3 ha na kmetijo.

"Večino novih nasadov so zgradili v zadnjih 10 letih,« je povedal Ivanković.

Ob porastu sajenja se je razvila tudi predelava oljk. Slavko Ramljak, lastnik ene prvih oljarn, se spominja, kako so se hercegovski oljkarji začeli učiti, kdaj pobrati in predelati pridelane plodove.

"Sprva niso vedeli, da morajo oljke čim prej pripeljati v oljarno, da bodo v 24 urah predelale,« je povedal. ​,war"Danes oljke pravilno skladiščijo v škatlah, za razliko od takrat, ko so bile shranjene v vedrih ali plastičnih vrečkah in ko niso ločevale poškodovanih plodov.«

"Včasih so nabirali in spuščali sadje, da bi imeli več olja, kar je zmanjšalo njegovo kakovost. To se ne dogaja več,” je dodal Ramljak.

Ivanković je potrdil Ramljakove spomine. Pred približno 10 leti je Zvezni agro-mediteranski inštitut Mostar organiziral ​,war"Dogodek Dnevi oljk 2011'. Na oceno je prispelo le 24 vzorcev oljčnega olja.

"Potem in nekaj let pozneje so bila olja vseh razredi, od lampante do deviškega do ekstra deviška oljčna olja,” je povedal Ivanković. ​,war"Vmes se je situacija spremenila v korist vrhunskih olj. Vsa olja so zdaj v ​,war"ekstra deviški razred.”

Na 2021 NYIOOC World Olive Oil Competition, bosansko-hercegovsko olje je bilo nagrajeno že četrto leto zapored. Vendar sta bila prvič nagrajena dva proizvajalca iz države.

O Družinska vinarija Škegro prejel zlato priznanje za svojo blagovno znamko Krš, srednje mešanico oljk Leccino, Oblica, Pendolino in Cipressino. Medtem pa je Družina Slavko Čula prejela srebrno priznanje za Mandino, srednjo mešanico oljk Leccino, Pendolino in Istrska Bjelica.

"Naši dve olji, ki sta se pomerili in nagradili na tekmovanju v New Yorku, sta pokazatelj velikega potenciala oljkarstva v Hercegovini,« je dejal Ivanković.

Zvezni kmetijsko-mediteranski inštitut Mostar bo spodbujal druge oljkarje k sodelovanju v prihodnjih izdajah NYIOOC.

Ivanković trdi, da hercegovska olja po kakovosti ne zaostajajo za španskim, italijanskim, grškim ali drugimi olji iz veliko bolj znanih držav proizvajalk oljčnega olja.

V okviru projekta Evropske unije, ARISTOIL, ki je namenjen raziskovanju in promociji ​,war"visoko fenolno oljčno olje,« se je izkazalo, da imajo hercegovska olja polifenol šteje tako visoko kot vse druge: kar 600 miligramov na kilogram.

V okviru projekta raziskovalci analizirajo fenolne sestavine v oljčnem olju z inovativnim jedrska magnetna resonanca tehniko, tekočinsko kromatografijo in spektrofotometrijo, vse za znanstveno dokazovanje zdravstvene vrednosti oljčnega olja.

Hercegovina se nahaja med Jadranskim morjem v jugozahodnem kotu in visokimi celinskimi gorami Zahodnega Balkana na severu. Strokovni sodelavec Zveznega zavoda Miro Barbarić je dejal, da celotna regija ni povsem primerna za pridelavo oljk.

Dodal pa je, da območje Hercegovine večinoma ne presega nadmorske višine več kot 400 metrov. Kot taka je s svojim submediteranskim podnebjem primerna za pridelavo oljk.

"Glede na Köppenove podnebne klasifikacije, so ta nahajališča makroregij v podtipu podnebja, ki se kaže v dveh značilnostih, in sicer v sredozemskem podnebju s suhimi in toplimi poletji, kjer je povprečna mesečna temperatura v najhladnejšem mesecu med 4 ºC in 13 ºC,« je dejal. .

Tla so kamnita, bogata z minerali, najpogostejše sorte pa so Oblica, Leccino, Pendolino in Istarska bjelica. Zasajene so tudi druge, kot so Frantoio, Buža, Ascolana tenere, Drobnica, Levantinka, Lastovka, Carolea, Coratina in Ciperssino.

Ivanković je povedal, da namerava povečati količino zemljišč, namenjenih pridelavi oljk v Hercegovini.

"V naslednjem srednjeročnem obdobju je cilj doseči 1,000 hektarjev oljčnih dreves,« je dejal.

Upa, da bo širitev oljkarstva spodbudila poraba olivnega olja, kar je zdaj le 0.24 litra na prebivalca.

Dodal je, da bi povečanje proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja s sedanjih 260,000 litrov na milijon litrov odpravilo potrebo po uvozu, ki trenutno znaša 590,000 litrov letno, v vrednosti približno 2 milijona evrov.

Povečanje proizvodnje lahko nekaterim kmetom celo omogoči, da razširijo svoj izvoz. Hercegovina trenutno izvozi približno 9,800 litrov oljčnega olja v vrednosti 20,000 evrov.

Prihodnje raziskave, je dejal Ivanković, se bodo osredotočile na zdravstvene koristi oljčnega olja s promocijo kot funkcionalno živilo po zakonodaja EU 432/2012, kar kaže na preventivni učinek olivnega olja na bolezni srca in ožilja.

V ta namen je bilo lani ustanovljeno Društvo oljkarjev Hercegovine (HUUM). Za predsednika je bil imenovan Josip-Lola Matić, ugledni oljkar in oljar iz Broćanca.