En proizvajalec je ugotovil, da njegovi drevesi Chemlali in Marocan Picholine uspevata v vedno bolj vročem in suhem podnebju v Dalmaciji.
Sorte oljk ki izvirajo iz severne Afrike, postajajo ene najbolj primernih za podnebje v južni Hrvaški, je ugotovil eden od vodilnih proizvajalcev v državi.
Ivica Vlatković, an nagrajeni producent in predsednik Združenja oljkarjev Zadarske županije, je zadnje desetletje posvetil cepljenju oljk Chemlali in Moroccon Picholine z lokalno sorto Oblica.
Ugotovil sem, da afriške sorte uspevajo v ugodnejših podnebnih razmerah za boljšo diferenciacijo popkov, kar pomeni boljšo rodnost.- Ivica Vlatković, lastnik, OPG Vlatković
Njegov 500-drevesni oljčni nasad, ki leži nad slikovitim Novigradom v severni Dalmaciji, obsega večinoma lokalne sorte, v kombinaciji z nekaj italijanskimi, grškimi in severnoafriškimi.
"Letos sta najbolje obrodili afriški sorti chemlali in maroška picholine,« je dejal Vlatković. ,war"Ob preučevanju sort oljk sem ugotovil, da afriške sorte uspevajo v ugodnejših podnebnih razmerah za boljšo diferenciacijo popkov, kar pomeni boljšo rodnost.«
Oglejte si tudi:Razvozlavanje skrivnosti dramatične slovenske sadne kapljiceDodal je, da sta njegova drevesa Chemlali in maroški Picholine pokazala ,war"izredna«, enakomerna rodnost zaradi odsotnosti alternativnega ciklusa rodnosti pri teh sortah.
Vlatković je pohvalil tudi odpornost svojih dreves Chemlali. Potem ko je močan veter poškodoval veje, obrnjene proti severu, nekaterih njegovih dreves, je Vlatković še vedno lahko pospravil skromen pridelek z vej, obrnjenih proti jugu, teh istih dreves.
Vlatković ob njihovi vzdržljivosti verjame tudi, da sprememba podnebja je za Dalmacijo posebej primerni sorti Chemlali in maroški Picholinhe.
Povprečne letne temperature so se vsako leto še naprej segrevale in zdaj spominjajo na tiste, ki so poleti značilne za severno Afriko. Obdobja suhega spomladanskega vremena so se spremenila tudi v daljša sušna obdobja skozi poletje.
Vendar se oljke lahko spopadejo s tem sušnim podnebjem v Severni Afriki zaradi temperaturne razlike med dnevi in nočmi. Občutno nižje nočne temperature so povzročile nastajanje rose, ki je drevesom zagotavljala prepotrebno vodo.
Za razliko od severne Afrike, na dalmatinskem kopnem in njenih obalnih otokih temperature ves dan in ponoči ostajajo enake. Posledično je Vlatković namestil namakanje, ki vsako jutro nadomesti odsotnost rose.
"Oljk ne zalivam. Poškropim jih,« je rekel. ,war"Tako se porabi 10-krat manj vode, učinki pa so boljši. Oljka je pridelek sušnega, suhega podnebja in potrebuje vlago ob pravem času, to je poleti.«
"Razvil je sposobnost hitrega vsrkavanja vlage skozi liste,« je dodal Vlatković. ,war"Tako te oljke živijo in rodijo brez dežja.«
Vlatković je dejal, da ima pridobljeno oljčno olje poleg odpornosti na vse bolj sušno podnebje Dalacije tudi poseben okus. ,war"Olje Chemlali ima izrazito pikantnost in prijetno grenkobo,« je dejal.
Vlatković je svoje prve sadike Chemlali prejel od Inštituta za jadransko kulturo pri Splitu, kjer mu je tamkajšnji inženir podaril sadike matičnega drevesa.
Po besedah Vlatkovića so matično drevo Chemlali prinesli na Hrvaško – takrat del Jugoslavije – po tem, ko je nekdanji predsednik Josip Broz Tito obiskal zbirko oljk v Maroku in se odločil, da bo s seboj prinesel nekaj vzorcev.
"Ko sem bral o vrednosti teh novih oljk, sem ugotovil, da jih je največ v državah Magreba in da so dobre oljnice,« je dejal Vlatković. ,war"Verjetno segajo v daljno preteklost feničanske poti širjenja oljk po Sredozemlju.”
Ob severnoafriških sortah pričakuje tudi, da bo v Dalmaciji uspevala redka izraelska sorta Barnea. Drevo Barnea mu je prvi podaril hrvaški kolega, ki živi v Franciji, in drevo je posadil v svojem gozdičku v čast izraelskemu znanstveniku, Šimon Lavee.
Medtem ko je Hrvaška daleč od proizvodnje oljčnega olja iz severnoafriških in bližnjevzhodnih sort v komercialnem obsegu, se je Vlatković osredotočil na prihajajočo trgatev.
Verjame, da bo obrodilo, če bo do konca tega meseca deževalo. Enako lahko rečemo za večino hrvaških oljčnih nasadov, namakanih v prejšnjem sušnem obdobju. Koščice so porjavele, zdaj pa se olje nabira v plodovih.
"Če bo deževje, bo vse rešeno in bo to nadpovprečno dobro oljčno leto,« je zaključil Vlatković. ,war"Če bo suša trajala do septembra, to ne bo dobro ne za pridelek ne za kakovost olja.«
Več člankov o: sprememba podnebja, Hrvaška, oljčne sorte
Jul. 18, 2022
Španija uvaja novo strategijo proti dezertifikaciji
Dezertifikacijo v državi, ki je največja proizvajalka oljčnega olja na svetu, spodbujata stalna suša in slaba praksa upravljanja zemlje.
Maj. 10. 2022
Nagrajeni producent se je vrnil v gajeve prednikov, da bi nadaljeval družinsko tradicijo
Ante Šišak meni, da je njegov prvi NYIOOC nagrada potrjuje njegovo delo in upa na razširitev. Vendar se sooča z več ovirami.
Avgust 1, 2022
Podnebne spremembe terjajo davek na Andaluzijo Olive Oil Provod
Strokovnjaki pravijo, da morajo kmetje in proizvajalci vlagati v sodobno namakalno infrastrukturo in preprečiti degradacijo tal, da bi ublažili vplive podnebnih sprememb na španske proizvajalce.
Februar 7, 2023
Podnebne spremembe so nekatere proizvajalce vina iz Bordeauxa pripeljale do sajenja oljk
Kmetje v zahodnem francoskem departmaju Gironde so se srečali z nacionalnimi uradniki za proizvodnjo, da bi razpravljali o prihodnosti olive oil proproizvodnje na netradicionalnem območju.
Maj. 3. 2022
Študija ugotavlja, da se hitrejše suše dogajajo hitreje in trajajo dlje
Naraščanje globalnih temperatur in vse večja suhost ozračja pospešujeta trend hitrih suš, ki lahko uničijo kmetijstvo.
November 6, 2022
Pred COP27 ZN opozarjajo, da so trenutne podnebne obljube nezadostne
Po podatkih ZN je le 24 od 193 držav predložilo svoje podnebne obljube, kar pa še zdaleč ne zadostuje za preusmeritev ogromne podnebne krize.
December 12, 2022
EU bo ustavila uvoz, ki izhaja iz krčenja gozdov
Evropski zakonodajalci upajo, da bodo s sprejetjem nove uredbe spodbudili svetovno proizvodnjo dobrin in zaščitili gozdove.
November 9, 2022
Študija: Podnebne spremembe še naprej ogrožajo globalno zdravje
Strokovnjaki iz različnih organizacij so prikazali vplive podnebnih sprememb, ki jih poganjajo ogljikovodiki, na prehransko varnost, nalezljive bolezni in bolezni, povezane z zdravjem.