Poskus s severnoafriškimi sortami oljk obrodi na Hrvaškem

Sorte oljk ki izvirajo iz severne Afrike, postajajo ene najbolj primernih za podnebje v južni Hrvaški, je ugotovil eden od vodilnih proizvajalcev v državi.

Ivica Vlatković, an nagrajeni producent in predsednik Združenja oljkarjev Zadarske županije, je zadnje desetletje posvetil cepljenju oljk Chemlali in Moroccon Picholine z lokalno sorto Oblica.

Njegov 500-drevesni oljčni nasad, ki leži nad slikovitim Novigradom v severni Dalmaciji, obsega večinoma lokalne sorte, v kombinaciji z nekaj italijanskimi, grškimi in severnoafriškimi.

"Letos sta najbolje obrodili afriški sorti chemlali in maroška picholine,« je dejal Vlatković. ​,war"Ob preučevanju sort oljk sem ugotovil, da afriške sorte uspevajo v ugodnejših podnebnih razmerah za boljšo diferenciacijo popkov, kar pomeni boljšo rodnost.«

Dodal je, da sta njegova drevesa Chemlali in maroški Picholine pokazala ​,war"izredna«, enakomerna rodnost zaradi odsotnosti alternativnega ciklusa rodnosti pri teh sortah.

Vlatković je pohvalil tudi odpornost svojih dreves Chemlali. Potem ko je močan veter poškodoval veje, obrnjene proti severu, nekaterih njegovih dreves, je Vlatković še vedno lahko pospravil skromen pridelek z vej, obrnjenih proti jugu, teh istih dreves.

Vlatković ob njihovi vzdržljivosti verjame tudi, da sprememba podnebja je za Dalmacijo posebej primerni sorti Chemlali in maroški Picholinhe.

Povprečne letne temperature so se vsako leto še naprej segrevale in zdaj spominjajo na tiste, ki so poleti značilne za severno Afriko. Obdobja suhega spomladanskega vremena so se spremenila tudi v daljša sušna obdobja skozi poletje.

Vendar se oljke lahko spopadejo s tem sušnim podnebjem v Severni Afriki zaradi temperaturne razlike med dnevi in ​​nočmi. Občutno nižje nočne temperature so povzročile nastajanje rose, ki je drevesom zagotavljala prepotrebno vodo.

Za razliko od severne Afrike, na dalmatinskem kopnem in njenih obalnih otokih temperature ves dan in ponoči ostajajo enake. Posledično je Vlatković namestil namakanje, ki vsako jutro nadomesti odsotnost rose.

"Oljk ne zalivam. Poškropim jih,« je rekel. ​,war"Tako se porabi 10-krat manj vode, učinki pa so boljši. Oljka je pridelek sušnega, suhega podnebja in potrebuje vlago ob pravem času, to je poleti.«

"Razvil je sposobnost hitrega vsrkavanja vlage skozi liste,« je dodal Vlatković. ​,war"Tako te oljke živijo in rodijo brez dežja.«

Vlatković je dejal, da ima pridobljeno oljčno olje poleg odpornosti na vse bolj sušno podnebje Dalacije tudi poseben okus. ​,war"Olje Chemlali ima izrazito pikantnost in prijetno grenkobo,« je dejal.

Vlatković je svoje prve sadike Chemlali prejel od Inštituta za jadransko kulturo pri Splitu, kjer mu je tamkajšnji inženir podaril sadike matičnega drevesa.

Po besedah ​​Vlatkovića so matično drevo Chemlali prinesli na Hrvaško – takrat del Jugoslavije – po tem, ko je nekdanji predsednik Josip Broz Tito obiskal zbirko oljk v Maroku in se odločil, da bo s seboj prinesel nekaj vzorcev.

"Ko sem bral o vrednosti teh novih oljk, sem ugotovil, da jih je največ v državah Magreba in da so dobre oljnice,« je dejal Vlatković. ​,war"Verjetno segajo v daljno preteklost feničanske poti širjenja oljk po Sredozemlju.”

Ob severnoafriških sortah pričakuje tudi, da bo v Dalmaciji uspevala redka izraelska sorta Barnea. Drevo Barnea mu je prvi podaril hrvaški kolega, ki živi v Franciji, in drevo je posadil v svojem gozdičku v čast izraelskemu znanstveniku, Šimon Lavee.

Medtem ko je Hrvaška daleč od proizvodnje oljčnega olja iz severnoafriških in bližnjevzhodnih sort v komercialnem obsegu, se je Vlatković osredotočil na prihajajočo trgatev.

Verjame, da bo obrodilo, če bo do konca tega meseca deževalo. Enako lahko rečemo za večino hrvaških oljčnih nasadov, namakanih v prejšnjem sušnem obdobju. Koščice so porjavele, zdaj pa se olje nabira v plodovih.

"Če bo deževje, bo vse rešeno in bo to nadpovprečno dobro oljčno leto,« je zaključil Vlatković. ​,war"Če bo suša trajala do septembra, to ne bo dobro ne za pridelek ne za kakovost olja.«