V italijanskih oljčnih nasadih se vse pogosteje odvijajo dejavnosti poleg kmetovanja.
Vse večja potreba po nastavitvah na prostem zaradi Pandemija covida-19 daje prednost uporabi krajev, ki zagotavljajo mirno in zdravo okolje.
To je bil dogodek umetnosti, skupnosti, narave in lepote.
Ti dejavniki so spodbudili avstralsko vizualno umetnico Virginio Ryan, da je gostila razstavo na svojem posestvu v Treviju, Umbria.
"Preden smo prišli sem, smo živeli v več državah po svetu in moja umetnost ima vplive iz vseh različnih krajev, kjer sem bival,« je povedal Ryan. Olive Oil Times.
Oglejte si tudi:Grški slikar posveča stensko poslikavo v Atenah zgodovini proizvodnje oljčnega olja"Med drugim sem tesno sodeloval z antropologi in močno sem nagnjen k ustvarjanju odnosa s krajem, kjer sem,« je dodal umetnik, katerega delo vključuje risbo, slikanje, fotografijo in instalacije.
Leta 2016 se je z možem preselila v umbrijsko mesto v provinci Perugia in se naselila na posestvu, ki obsega oljčni nasad in v njem je bila do petdesetih let prejšnjega stoletja oljarna.
Zaradi svoje posebne urbane strukture se oljke nahajajo v zgodovinskem središču Trevija, s pogledom na dolino spodaj.
"Lani sem po omejevalnih ukrepih Covid-19, ki smo jih vsi izkusili, začela delati v sadovnjaku,« je povedala. ,war"Imam veliko afiniteto do vseh svojih rastlin."
Ko je prišel čas, da Ryan opravi nekaj vzdrževanja med nasadi, se je odločila, da jih oživi.
"Po zaprtju je [sadovnjak] dobil nov pomen,« je dejala.
Ryan je v sodelovanju z združenji Trebisonda in Freemocco združil kar 47 umetnikov na enodnevnem dogodku ob poletnem solsticiju. Umetnine, večinoma instalacije, so bile razstavljene med oljkami.
"Zelo mi je bila všeč ideja o čarovnici solsticija in tudi dejstvo, da sem delal zelo izmuzljiv trenutek,« je povedala. ,war"V letu 30 smo že organizirali prvo enonočno prireditev v delu vrta z okoli 2015 umetniki.«
"Potem pa smo proti koncu lanskega leta začeli razmišljati o novem dogodku,« je dodal Ryan. ,war"Upali smo, da bomo lahko v začetku poletja z omilitvijo ukrepov socialne distanciranja spet fizično blizu. Sčasoma je bilo mogoče in načrtovali smo razstavo t ,war"Udejanjanje tendenc.'
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja ga je razvil ameriški psiholog Carl Rogers aktualizirajoča težnja je koncept, ki se nanaša na aktivno spodbujanje organizma, da se izboljša z boljšo organizacijo, izpolnjevanjem svojih potencialov in rastjo.
"Rogers je uporabil primer rastline krompirja, ki jo je videl rasti v kleti v Dublinu,« je dejal Ryan. ,war"Mali kalček se je povzpel po steni proti šibkemu žarku svetlobe. Mislil sem, da je ideja vitalnega zagona v vsakem živem organizmu zelo pozitiven in afirmativen koncept v času, ko se moramo znova premakniti proti svetlobi, odprtosti in rasti.
V tednih pred razstavo so bili umetniki povabljeni, da obiščejo prizorišče in si ogledajo prostore, v katerih bi bila njihova dela, skoraj vsa so bila instalacije.
"Postavitev v oljčniku je bila idealna,« je povedal umetniški kustos Davide Silvioli, ki je skupaj z Maro Predicatori napisal besedila za katalog razstave.
"Na terasah je sadovnjak obiskovalcem omogočal, da sledijo poti, med rastlinami in pripadajočimi deli, ki so se razpletala skozi elemente rastišča, in sicer oljke, zemljo in srednjeveško obzidje okoli gaja,« je povedal Silvioli.
"Po trditvi razstave, da je vitalni zagon narave, ki se potrjuje onstran nepredvidenosti, so bili umetniki pozvani k ustvarjanju del, ki prenašajo ta koncept, dimenzijo, ki smo jo vsi kot posamezniki nedavno izkusili,« je dodal.
"Dogodek je imel za cilj tudi ponovno povezovanje umetniške mreže, ki je po vsem, kar se je zgodilo, nekoliko raztrgana,« je nadaljeval Silvioli. ,war"Trajal je en dan zaradi simbolnega pomena solsticija kot podnebnega, meteorološkega, univerzalnega prehoda, umetniki pa so ga morali fizično spremljati, da bi okrepili to simboliko in učinkovito prenesli vitalni zagon skozi umetnost.
Nekatera dela so bila locirana ob vznožju oljk; druge instalacije so bile nežno naslonil na veje – umetniška dela so bila vedno zasnovana v povezavi z rastlinami.
V senci oljke je toskanska umetnica Samantha Passaniti zasnovala in postavila instalacijo ,war"Negotovo nadstropje,' neravni pločnik iz ohlapnih ploščic, ki so pravzaprav lesene deske, premazane z belim pigmentom iz družinskega mizarskega podjetja in položene na tla. Steblo sočne rastline izvira iz vrzeli v njenem jedru.
"Želela sem prenesti idejo o hoji po ruševinah razpihanih tal,« je povedala. ,war"Občutek negotovosti, skozi katerega smo vsi šli v zadnjem obdobju, za katerega je značilna pandemija, je bil moteč, a je bil za mnoge od nas ključnega pomena, da najdemo novo stabilnost, obnovljen občutek upanja.
"En počasen korak za drugim sledim nihanju, ki ga nakazuje nihajna podpora, dokler ne začutim stabilnosti in končno lahko naredim še korak naprej,« je dodal Passaniti. ,war"Negotovost, negotovost, potrpežljivost, poslušanje in zaupanje so bistveni elementi, brez katerih ni gibanja.«
"V tem zapletenem plesu proti nečemu zaželenemu in morda le zamišljenemu se med razpokami te porušene zemlje dviga zeleni kalček, ki pomeni, da je to, kar smo iskali, že tukaj,« je nadaljevala.
Na prireditvi, ki so se je udeležili domačini, poznavalci in navdušenci umetnosti, zbiratelji in umetniki, je bil prisoten župan Trevija Bernardino Sperandio.
"Ta dogodek ni mišljen kot letni, ampak občasen,« je dejal Ryan. ,war"V tem času je bil to tudi način plačevanja poklona zemlji, ki jo ima hraniti in podpirati nas v tem težkem času.”
"Sestavili smo telo, duha, spoštovanje, boj in tako me je ganila velikodušnost vseh, da smo lahko vse uredili v veliki harmoniji,« je zaključila. ,war"To je bil dogodek umetnosti, skupnosti, narave in lepote."