Odškodnina za podnebno ranljive države, dogovorjena na COP27

27^th Konferenca pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COP27) se je zaključila v Sharm El-Sheikhu v Egiptu s sporazumom o zagotavljanju ​,war"izguba in škoda" financiranje ranljivih držav močno prizadet zaradi podnebnih katastrof.

Sporazum je tudi ponovno potrdil zaveze o omejitvi globalna temperatura se dvigne na 1.5 ºC nad predindustrijskim povprečjem okrepiti ukrepe za zmanjšati emisije toplogrednih plinov in se prilagoditi nepopravljive posledice podnebnih sprememb.

"Ta rezultat nas žene naprej,« je dejal Simon Stiell, izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe. ​,war"Določili smo pot naprej v desetletja dolgem pogovoru o financiranju izgub in škode, pri čemer smo razpravljali o tem, kako bomo obravnavali vplive na skupnosti, katerih življenja in preživetje so uničili najhujši vplivi podnebnih sprememb.«

Odškodnina za izgubo in škodo je bila najbolj kontroverzna tema na COP27, saj je na desetine držav z nizkimi dohodki in podnebno ranljivih držav pozvalo razvite države, ki so v okolje izpustile večino antropogenih toplogrednih plinov, naj prevzamejo finančno odgovornost.

COP27 je priznal ​,war"uničujoče gospodarske in negospodarske izgube« podnebnih sprememb, kot npr ​,war"prisilno razseljevanje in vplive na kulturno dediščino, mobilnost ljudi ter življenja in preživetje lokalnih skupnosti.«

Vendar je v sporazumu tudi navedeno, da plačila izgube in škode niso priznanje odgovornosti, kar preprečuje, da bi razvite države odgovarjale za prihodnje podnebne katastrofe.

Od zdaj do COP28 si bodo delegati iz več deset držav prizadevali opredeliti ključne vidike sporazuma o izgubah in škodi, na primer, katere vlade in institucije bodo morale plačati ter katere države in programi bodo prejeli sredstva.

Opazovalci na konferenci so poudarili, da desetletje po njihovi obljubi financiranja sklada za podporo podnebnim spremembam v vrednosti 100 milijard dolarjev (97.7 milijarde evrov) za ranljive države številne bogatejše države še niso opravile znatnih plačil.

Kljub temu so številni delegati iz ranljivih držav izrazili zadovoljstvo nad novim sporazumom o izgubah in škodi.

Več evropskih držav je obljubilo 300 milijonov dolarjev (293 milijonov evrov) sredstev za pomoč ranljivejšim državam pri soočanju s posledicami ekstremni vremenski dogodki, ki vsako leto povzročijo več milijard dolarjev škode.

V dogovoru je bilo tudi ponovljeno, da je treba vplive podnebnih sprememb čim bolj ublažiti. Navedel je, da bi bilo to lažje obvladljivo, če bi povišanje temperature ostalo pod 1.5 °C glede na predindustrijske ravni.

Konferenca se je nadalje strinjala, da se je treba izogniti zvišanju za 2 °C, in odločena, da si bo še naprej prizadevala za omejitev zvišanja temperature na 1.5 °C, kot je določeno v Pariškem sporazumu.

Delegati so priznali, da mora svetovna skupnost do leta 45 odpraviti 2030 odstotkov emisij toplogrednih plinov, da bi dosegla ta cilj. Vendar pa se koncentracije globalnih emisij v ozračje ponovno povečajo leta 2021 dosegel rekordne vrednosti.

Na podlagi trenutne politike naj bi se temperature do konca stoletja dvignile nekje med 2.1 ºC in 2.9 ºC.

Kot so storili pri COP26 v Glasgowu, so se delegati zavezali k postopnemu opuščanju energije iz premoga in odpravi subvencij za ​,war"neučinkovita fosilna goriva."

Nasprotovanje znatne prisotnosti držav proizvajalk nafte in plina v egiptovskem letoviškem mestu je pomenilo, da ni bilo nobene zaveze za postopno opuščanje najbolj onesnažujočih fosilnih goriv iz svetovnega energetskega sistema, za katerega so si prizadevali številni podnebni aktivisti.

"Kot pravi znanost, so emisije potrebne pred letom 2025. Ne v tem besedilu,« je dejal Alok Sharma, predsednik COP26. ​,war"Jasno nadaljevanje postopnega zmanjševanja premoga. Ne v tem besedilu."

Dogovoru je poudarila tudi nujnost ukrepanja za prehod na čistejše vire energije. Bogatejše države je spodbujala k zagotavljanju ​,war"ciljno usmerjena podpora najrevnejšim in najbolj ranljivim, v skladu z nacionalnimi okoliščinami in prepoznati potrebo po podpori za pravičen prehod.«

Delegati so se strinjali, da bi globalni prehod na čistejšo energijo zahteval od 4 do 6 bilijonov dolarjev (3.9 do 5.9 bilijonov evrov) na leto.

"Zagotavljanje tega financiranja bo zahtevalo hitro in celovito preobrazbo finančnega sistema ter njegovih struktur in procesov, pri čemer bodo sodelovale vlade, centralne banke, komercialne banke, institucionalni vlagatelji in drugi finančni akterji,« so sporočili iz ZN.

Ločen dogovor, ki so ga dosegle članice G20 na srečanju v Indoneziji, je obljubil 20 milijard dolarjev (19.5 milijarde evrov) v naslednjem pol desetletja za pospešitev pravičnega zelenega prehoda.

Sporazum COP27 je države tudi pozval, naj ​,war"razmisliti o nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov brez ogljikovega dioksida do leta 2030, vključno z metanom.

Poleg blažitve je bila osrednja tema konference tudi vloga prilagajanja podnebju, pri čemer so se različne države strinjale, da bodo nadaljevale po različnih poteh. Prišle so nove obljube do 230 milijonov dolarjev (225 milijonov evrov) za prilagoditveni sklad.

Dokončnega dogovora o financiranju sklada ni bilo, vendar so se delegati strinjali, da bi moralo biti do leta 40 za politike prilagajanja na voljo vsaj 39 milijard dolarjev (2050 milijard evrov) na leto.

"Te obljube bodo pomagale še mnogim ranljive skupnosti prilagajajo podnebnim spremembam s konkretnimi prilagoditvenimi rešitvami,« so sporočili iz ZN.

V skladu s končnim dogovorom bi novo financiranje predstavljalo hrbtenico globalnih prizadevanj, ki morajo vključevati tudi prenos tehnologije, širitev zmogljivosti obnovljivih virov energije in od vseh držav zahtevati, da oblikujejo in izvajajo nacionalne načrte prilagajanja.

Med najpomembnejšimi prilagoditvenimi ukrepi so Združeni narodi napovedali 3.1 milijarde dolarjev (3 milijarde evrov) vreden načrt za razvoj sistemov zgodnjega opozarjanja pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, do katerih velik del svetovnega prebivalstva nima dostopa.

Na COP27 so se dogovorili tudi o pomembnosti ohranjanja in obnavljanja naravnih ekosistemov, s posebnim poudarkom na pogozdovanju in ohranjanju morskega okolja za pomoč pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja. V ta namen so se delegati strinjali, da bodo do leta 2030 postavili cilj zaustavitve krčenja gozdov.

Naslednja globalna konferenca o podnebju – COP28 – bo potekala novembra 2023 v Združenih arabskih emiratih.

• Podnebne spremembe Združenih narodov
• Podnebne spremembe Združenih narodov
• BBC News