COP26 se zaključi z razvodnjenim skupnim sporazumom

COP26, mednarodni vrh dne sprememba podnebja končal z Glasgowski podnebni pakt, sporazum, ki ga je podpisalo skoraj 200 držav.

Ključna točka končnega besedila je, da si bodo vse države prizadevale zrušiti svojo emisije toplogrednih plinov. Prav tako bodo okrepili svoje predhodno napovedane načrte za doseganje znatnih zmanjšanj do leta 2030.

Eno največjih vprašanj na mizi, usoda premoga, ni bilo v celoti rešeno. V prvih osnutkih sporazuma je besedilo od držav zahtevalo, naj postopno opustijo premog.

Vendar je pripeljal do znatnega pritiska Avstralije, Kitajske, Indije in drugih držav, kjer premog ostaja glavni gospodarski vir ​,war"postopno opuščanje« se nadomesti z ​,war"faza navzdol« v končnem besedilu. Čeprav so se vse države strinjale, da bodo zmanjšale odvisnost od premoga.

Strinjali so se tudi, da bodo pospešili prenehanje subvencioniranja fosilnih goriv, ​​ki so bili opisani kot ena od večjih ovir pri razvoju obnovljivih virov energije.

V skladu s paktom bodo nacionalni načrti za zmanjšanje najpomembnejših prispevkov k globalnemu segrevanju pregledani vsako leto namesto predhodno dogovorjenega intervala vsakih pet let.

Letni pregled nacionalnih načrtov za ukrepanje proti podnebnim spremembam pomeni, da države podpisnice še niso obupale nad ohranjanjem globalnih temperatur pod 1.5 ºC nad predindustrijsko ravnjo.

Dogovor o omejitvi naraščajočih globalnih temperatur na 1.5 ºC je bil eden od ključnih najemnikov Pariškega sporazuma in ga znanstveniki menijo kot prag, nad katerim najhujše posledice podnebnih sprememb bi postal nepovraten.

Vendar tega cilja trenutno ne dosegajo nacionalni podnebni načrti, ki so bili predstavljeni in obravnavani na svetovnem vrhu.

Po mnenju večine observatorijev naj bi se zaradi trenutnih ukrepov za upočasnitev globalnega segrevanja temperature do stoletja dvignile za 2.4 °C, kar je manj od 2.7 °C, predvidenih pred COP26, vendar še vedno močno presega cilj Pariškega sporazuma.

Novi načrti, ki bodo predstavljeni v prihodnjem letu, se bodo morali osredotočiti tudi na zmanjševanje emisij v skladu s ciljem 1.5 °C.

"To pomeni, da bodo morale tiste vlade, ki ne uspejo, svojim državljanom utemeljiti, zakaj,« je dejal New Scientist. ​,war"Avstralija, Brazilija in Indonezija so med številnimi državami, katerih obstoječi načrti so neustrezni in jih bo treba okrepiti.

Končno besedilo Glasgowskega podnebnega pakta tudi poziva razvite države in zgodovinske onesnaževalce, naj izpolnijo svojo prejšnjo obljubo, da bodo državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev (87 milijard evrov) na leto.

Sredstva, ki jih premožnejše države še niso zagotovile, bi namenila za razvoj okoljsko trajnostnih gospodarstev in pomagala pri prilagajanju državam, ki so najbolj prizadete zaradi posledic podnebnih sprememb.

Kljub kritikam in pomanjkljivostim je predsednik COP26 Alok Sharma pakt pozdravil kot ​,war"zgodovinski dosežek."

"Cilj 1.5 °C smo ohranili na dosegu roke. Prekinili smo Pariški sporazum, ki se je šest let izogibal svetu,« je povedal za BBC. ​,war"Za podnebno ranljive države smo zagotovili več denarja. Mislim, da lahko rečemo, da smo na poti, da premog prenesemo v zgodovino."

"Vlak se premika in vse države se morajo vkrcati,« je dodala Ani Dasgupta, predsednica Svetovnega inštituta za vire. ​,war"Če želi svet premagati podnebno krizo, nihče ne more sedeti ob strani."

Na novico o sporazumu so se pozitivno odzvali tudi številni drugi med strankami COP26.

Britanski premier Boris Johnson je pakt pozdravil kot ​,war"velik korak naprej,« je izrazila Švica ​,war"globoko razočaranje« v zvezi z omejeno zavezo za premog.

Shauna Aminath, okoljska ministrica Maldivov, arhipelaga v Indijskem oceanu, je izrazila zaskrbljenost, podobna tistim mnogih otoških držav, ki jim trenutno grozi dvig morske gladine.

"Pakt ni v skladu z nujnostjo in zahtevanim obsegom," je dejala. ​,war"Kar se drugim strankam zdi uravnoteženo in pragmatično, Maldivom ne bo pomagalo, da se pravočasno prilagodijo. Za Maldive bo prepozno."

To je dodala njena kolegica na Madagaskarju Vahinala Raharinirina ​,war"države v razvoju so igrale igro, da ne bi ustavile procesa. Toda recimo, da je razočaranje zaradi tega vprašanja podnebnih financ, ki nam pomaga pri prilagajanju. Recimo, da je bilo pozabljeno."

Vendar je pakt pozdravila Evropska komisija, ki je dejala, da svetovna skupnost še naprej premakniti v pravo smer a dodal, da je pred nami še veliko trdega dela.

"Dosegli smo napredek pri treh ciljih, ki smo si jih zastavili na začetku COP26,« je dejala predsednica Komisije Ursula von der Leyen. ​,war"Prvič, dobiti zaveze za zmanjšanje emisij da ostane v dosegu meje globalnega segrevanja 1.5 ºC. Drugič, doseči cilj 100 milijard dolarjev na leto za podnebno financiranje za države v razvoju in ranljive države.

"In tretjič, doseči dogovor o pariškem pravilniku," je dodala. ​,war"To nam daje zaupanje, da lahko zagotovimo varen in uspešen prostor za človeštvo na tem planetu. A časa za sprostitev ne bo: pred nami je še trdo delo."

Po besedah ​​izvršne sekretarke Združenih narodov Patricie Espinosa je pakt a ​,war"zelo popoln paket odločitev,” ki bi lahko ohranil svet na pravi poti do ciljev Pariškega sporazuma.

Kljub temu je na to opozorila ​,war"to desetletje je absolutno ključno. Do leta 2030 moramo priti z vsaj 45-odstotnimi znižanji."

• Glasgowski podnebni vrh
• The New York Times
• BBC News