Države v razvoju so kontroverzno COP29 zapustile razočarane

V letu, ki ga zaznamuje vročinski ekstremi, so se države, ki se udeležujejo podnebnega vrha Konference pogodbenic (COP29), dogovorile, da bodo do leta 300 povečale financiranje na 285 milijard dolarjev (2035 milijard evrov) letno za podporo podnebno ranljivim državam.

Dogovor COP29 je bil dramatično sklenjen v glavnem mestu Azerbajdžana, Bakuju, pri čemer so pogajalce tik pred propadom pogovorov odvlekli v sobo, da bi se sestali še 33 ur po načrtu, da bi dosegli kompromis.

Financiranje bogatih držav sveta državam z nizkimi dohodki in majhnim otoškim državam za spopadanje z učinki sprememba podnebja in financiranje njihovega zelenega prehoda trenutno znaša 100 milijard dolarjev (95 evrov) na leto.

Dogovor, dosežen v Bakuju, je največji v zgodovini COP v zvezi s sredstvi, dodeljenimi državam v razvoju, pri čemer so se bogate države in države z visokimi dohodki zavezale k ​,war"prevzeti vodilno vlogo pri mobilizaciji sredstev v višini 300 milijard dolarjev.

Kitajska, drugo največje gospodarstvo na svetu in največja onesnaževalka, se je prav tako strinjala, da bo prispevala k COP29 kitty.

Kljub temu dogovor COP29 ni izpolnil pričakovanj držav v razvoju z nizkimi dohodki, ki so želele zagotoviti 1.3 bilijona dolarjev (1.2 bilijona evrov) letnega financiranja. Znesek se ujema z nasveti ekonomistov udeležencem COP29, naj presežejo 1 bilijon dolarjev (950 milijard evrov) podnebnega financiranja.

"To je pičla vsota,« je dejal Chandni Raina, član indijske delegacije, ko je imel v mislih paket v višini 300 milijard dolarjev. ​,war"Žal moram reči, da tega ne moremo sprejeti. Od razvitih držav si prizadevamo za veliko višje ambicije.”

Afriška skupina pogajalcev (AGN), ki zastopa vse afriške države na vrhu COP29, je tudi odgovorila na dogovor in dejala, da je finančna zaveza COP29 ​,war"premalo, prepozno."

Tudi predstavniki drugih držav v razvoju so bili skeptični glede finančnega sporazuma COP29, vendar dogovora niso popolnoma zavrnili.

"Odhajamo z majhnim deležem sredstev, ki jih podnebno ranljive države nujno potrebujejo,« je dejala Tina Stege, podnebna odposlanka Marshallovih otokov, verige vulkanskih otokov in koralnih atolov v Oceaniji. ​,war"Ni niti približno dovolj, je pa začetek.”

Simon Stiell, izvršni sekretar ZN za podnebne spremembe, je priznal, da dogovor COP29 še zdaleč ni bil popoln.

"Nobena država ni dobila vsega, kar je želela, in Baku zapuščamo z goro dela, ki ga še moramo opraviti,« je dejal.

Po drugi strani pa je evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra povedal manjšim državam in državam z nizkimi dohodki, da je ​,war"prepričani, da bomo dosegli 1.3 bilijona dolarjev«.

Po poročanju The Financial Timesa so države v razvoju zaradi negotovega globalnega družbeno-političnega okolja končno pristale na dogovor.

"Strahovi glede raztegnjenih proračunov po svetu in izvolitev Donalda Trumpa… je države v razvoju spodbudil k sprejetju nekoliko izboljšanega paketa,« je zapisal britanski časnik.

Poleg povečanja podnebnega financiranja so se sodelujoče države COP29 strinjale, da bodo začele globalno trgovanje z ogljikovimi krediti sistem.

Shema trgovanja bo velikim onesnaževalcem omogočila, da kupijo ogljične dobropise (en kredit predstavlja eno metrično tono toplogrednih plinov) iz shem razogljičenja v državah v razvoju, kot so projekti obnovljivih virov energije in zaščita deževnega gozda, ter upoštevajo zmanjšanje emisij CO2 v ozračje pri svojih podnebnih ciljih. .

COP29 tudi ni predstavil jasnega načrta o tem, kako bodo države izpolnile prelomni sporazum dosežen na COP28 lani opustili uporabo fosilnih goriv za proizvodnjo energije in povečali svoje obnovljive vire energije.

COP30, naslednja globalna podnebna konferenca Združenih narodov, bo potekala novembra 2025 v brazilskem mestu Belém v amazonskem pragozdu.

• Reuters
• ARS Technica
• Ogljikov kratek