EU pred COP30 predložila podnebni cilj za leto 2040, cilj je 90-odstotno zmanjšanje emisij

Povzetek

Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2040 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 90 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kot je opisano v njenem novem nacionalno določenem prispevku, predloženem Združenim narodom pred vrhom o podnebnih spremembah COP30 v Braziliji. Revidirani nacionalno določeni prispevki EU vključujejo vmesne cilje, kot je mejnik za leto 2035, ki znaša od 66.25 do 72.5 odstotka zmanjšanja emisij, s ciljem doseči popolno ogljično nevtralnost do leta 2050, s poudarkom na razogljičenju gospodarstev in širitvi zmogljivosti obnovljivih virov energije po vsem svetu.

Evropska unija si je uradno zastavila nov cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in se zavezala, da bo do leta 2040 zmanjšala neto emisije za 90 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

V nova oddaja Združenim narodom je 27-članski blok predstavil svoj novi cilj kot del svojega nacionalno določenega prispevka (NDC) pred podnebnim vrhom COP30.

Konferenca Združenih narodov bo potekala od 10. do 21. novembra v Belému v Braziliji. Pričakuje se, da bodo vse sodelujoče države predstavile posodobljene nacionalno določene prispevke, ki bodo v skladu z Sporazum Paris je treba revidirati vsakih pet let.

Svet Evropske unije je sporočil, da revidirani NDC vključuje okvirni mejnik za leto 2035, in sicer zmanjšanje emisij za 66.25 do 72.5 odstotka, kar določa pot do popolne ogljične nevtralnosti do leta 2050. Unija je prav tako potrdila svoj obstoječi cilj za leto 2030, da zmanjša emisije za 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

NDC poudarja že doseženi napredek: obnovljivi viri so leta 2023 proizvedli 44 odstotkov električne energije v EU, za leto 2024 pa je predvidenih 47 odstotkov. Svet je dejal, da te pridobitve podpirajo osredotočenost COP30 na razogljičenje gospodarstev in širitev zmogljivosti in učinkovitosti obnovljivih virov energije po vsem svetu.

Med vmesnimi cilji so 11.7-odstotno zmanjšanje porabe energije do leta 2030, ničelne emisije iz novih avtomobilov do leta 2035 in pretežno energetski sektor brez fosilnih goriv do sredine stoletja.

EU načrtuje tudi, da bo do leta 2030 dosegla neto ponor ogljika v višini 310 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar pomeni, da bodo evropska zemljišča in gozdovi absorbirali več ogljika, kot ga bodo oddajali. To bi predstavljalo dodatnih 42 milijonov ton, zajetih letno, v primerjavi s povprečjem v obdobju 2016–2018.

Odstranjevanje ogljika – z gozdovi, gospodarjenjem s tlemi in obnovo mokrišč – je opisano kot bistveno dopolnilo k zmanjšanju emisij. Takšni ukrepi so podprti z Skupna kmetijska politika (SKP), ki namenja sredstva za trajnostno kmetijstvo in shranjevanje ogljika v tleh.

Posodobljeni NDC uvaja nov okvir EU za certificiranje odstranjevanja ogljika, sprejet leta 2024, ki določa prve vseevropske standarde za certificiranje in preverjanje odstranjevanja ogljika. Projekti morajo prikazovati merljive, preverljive in trajne koristi glede ogljika, z zaščitnimi ukrepi pred dvojnim štetjem in zahtevki za kratkoročno shranjevanje.

Vsak certificiran projekt mora dokazati tudi stranske koristi za biotsko raznovrstnost. Dejavnosti, kot sta ponovno vlaženje šotišč ali obnova tal, morajo okrepiti ekosisteme in zmanjšati emisije.

Nacionalno določeni prispevek daje prednost domačim odstranjevanjem ogljika, vendar dovoljuje omejeno uporabo preverjenih mednarodnih dobropisov, kot so obnova gozdov ali projekti obnovljivih virov energije v tujini, kot dopolnilo – ne pa nadomestilo – notranjim zmanjšanjem.

Ta določba je bila deležna kritik s strani nemški Watch, ki ga je opisal kot vrzel, ki bi lahko oslabila integriteto načrta. Kljub temu pa uporaba ogljičnih kreditov v kmetijstvu pridobiva na veljavi, kot je razvidno iz Mednarodni svet za oljke pilotni program za pomoč pridelovalcem oljk pri pridobivanju kreditov za trajnostno upravljanje zemljišč.

Nekateri opazovalci so opozorili, da je končni sporazum sledil intenzivnim pogajanjem med državami članicami, pri čemer je Le Monde in drugi, ki so ga opisali kot rezultat koncesij in ne soglasja. Kritiki so opozorili na prožnost, ki je bila dana Italija, ki dovoljuje, da do pet odstotkov zmanjšanja izvira iz mednarodnih dobropisov, in klavzulo o pregledu ciljev vsaki dve leti.

Kljub tem kompromisom je več organizacij in vlad pozdravilo cilj za leto 2040. V Španiji so ga skupine za javno zdravje označile za ​,war"odločilen korak v javnem zdravju,« medtem ko je v Nemčiji združenje energetske industrije BDEW dejalo, da sporazum ponuja naložbeno varnost. Tudi francoski uradniki so pohvalili sporazum, ministrica za okolje Monique Barbut pa je izrazila zadovoljstvo, da je bil ohranjen cilj 90 odstotkov.

"„Na COP30 ta teden bomo ponovno potrdili našo trdno zavezanost Pariškemu sporazumu,“ je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. ​,war"Svetovni prehod na čisto energijo je v teku in nepovraten. Naša prednostna naloga je zagotoviti, da bo ta prehod pošten, vključujoč in enakopraven.“

Uradne informacije o COP30 so na voljo na Spletna stran UNFCCC, s povezanimi posodobitvami, ki jih je zbrala organizacija Združenih narodov tukaj.