Konvencionalno kmetijstvo je v svojem prizadevanju za izpolnitev svetovnih potreb po hrani z netrajnostnimi praksami izčrpalo vitalne zemljiške vire, kar ironično ogroža prihodnjo oskrbo s hrano.
Glede na Umazanija: erozija civilizacij, David R. Montgomery poudarja močno nasprotje med trajnostnim kmetijstvom in običajnimi kmetijskimi praksami.
Ohranjevalni kmetijski sistemi ... so revitalizirali industrijo pridelave oljk, okrepili odpornost, izboljšali potencial produktivnosti tal in zemlje ter ublažili degradacijo tal.
Montgomery trdi, da je sprejemanje trajnostnih kmetijskih praks ključnega pomena za dolgoročno zdravje tal in preživetje človeških družb.
Trdi, da lahko človeštvo zagotovi bolj odporno in produktivno prihodnost kmetijstva z učenjem iz napak preteklih civilizacij in sprejemanjem bolj trajnostnih metod.
Oglejte si tudi:Strokovnjaki podpirajo oljke v bolj vročem in suhem svetuAmir Kassam, gostujoči profesor na Fakulteti za kmetijstvo, politiko in razvoj Univerze v Readingu in član globalnega foruma Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, zagovarja prehod na bolj trajnostne prakse kmetovanja.
"Evropska unija je podedovala obliko industrializiranega sintetiziranega kmetovanja, ki je postalo
prevladujoča kmetijska norma, dopolnjena z obdelavo tal in agrokemično tehnologijo, ki je
škodljivo za zdravje tal, populacije koristnih žuželk in biotsko raznovrstnost,« je povedal Olive Oil Times.
"Ta model deluje na poenostavljeni osnovi input-output; povečani vložki bi morali prinesti večje rezultate,« je dodal Kassam. ,war"Vendar je ta pristop škodljiv za zdravje tal in pokrajine.
Opozoril je, da lahko konvencionalno kmetijstvo na različne načine negativno vpliva na zdravje tal.
Intenzivna obdelava tal in monokultura pogosto povzročita erozijo tal, pri čemer se zgornja plast tal izpere ali odpihne. To zmanjšuje rodovitnost tal in sposobnost zadrževanja vode in hranil.
Odvisnost od kemičnih gnojil in pesticidov v konvencionalnem kmetovanju izčrpa organsko snov v tleh, ki je bistvenega pomena za ohranjanje strukture tal, rodovitnosti in mikrobne aktivnosti.
Poleg tega lahko težki stroji povzročijo zbijanje tal, kar zmanjša poroznost in ovira prodiranje korenin ter posledično ovira infiltracijo in odvajanje vode.
Kopičenje škodljivih kemikalij iz sintetičnih gnojil, herbicidov in pesticidov lahko moti mikrobne skupnosti in zmanjša biotsko raznovrstnost tal.
Poleg tega lahko pretirano zanašanje na kemična gnojila povzroči neravnovesje hranil v tleh, kar vodi do pomanjkanja ali toksičnosti, ki negativno vpliva na rast rastlin in zdravje tal.
"Koncept je mogoče primerjati z input-output modelom, pri katerem se predpostavlja, da povečanje vložkov povzroči ustrezno povečanje izložkov,« je dejal Kassam. ,war"Vendar pa je ta postopni pristop skupaj z intenzivno obdelavo tal postal problematičen, zlasti glede zdravja tal."
"Sodobne kmetijske prakse so prenehale dajati prednost kritičnim raziskavam, kot so krovni cilji sistemov kmetovanja za kmete, skupnost in okolje,« je dodal. ,war"Osredotočenost se je premaknila stran od trajnosti in se je osredotočila izključno na donose in dobičkonosnost, pri čemer je malo pozornosti posvečala okoljskim posledicam in trajnosti.«
Kassam je opozoril, da je ta premik povzročil degradacijo kmetijskih zemljišč in erozijo zgornje plasti tal. Dodal je, da postajajo razmere vse hujše, saj se povečuje velikost kmetijskih strojev, kar povzroča prašne nevihte v Združenih državah in Evropi.
"Globlje razumevanje trajnostnih kmetijskih praks je bistveno za spodbujanje ohranitveno usmerjenega regenerativnega kmetijstva,« je dejal. ,war"Temeljno načelo ohranitvenega kmetijstva je zmanjšati motnje tal z izogibanjem obdelavi tal, prekrivanjem tal z zastirko iz biomase in diverzifikacijo sistema pridelave ter s tem zaščito ekosistema in raznolikih koristnih organizmov, ki v njem živijo.«
"Ključnega pomena je ohraniti pokritost tal z zastirko iz biomase, da se čim bolj približamo naravnim pogojem,« je dodal Kassam. ,war"Poleg tega je kroženje organske snovi bistvenega pomena, saj zastirka ščiti površino tal pred vplivi neviht, padavin in vetra, obenem pa zagotavlja hrano za organizme v tleh ter povečuje organsko snov v tleh in rastlinska hranila.«
Trdi, da je s sprejetjem bolj trajnostnih praks mogoče ublažiti te škodljive učinke.
Med temi praksami je mulčenje, za katerega je Kassam dejal, da je odličen vir hranil za pridelke. Ta hranila so bistvena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ustvarjanje naravnih habitatov za plenilce škodljivcev.
Medtem ko so oljke dobro znane po svoji sposobnosti, da uspevajo na obrobnih tleh, so pridelovalci oljk opazili negativen vpliv degradacije tal na njihova drevesa.
"Kmetje, vključno z oljkarji, opažajo degradacijo zemlje zaradi obdelave tal in
slabo upravljanje zdravja tal in raznolikosti pridelkov, kar ima za posledico upadanje pridelka,« je dejal Kassam. ,war"V zadnjih desetletjih je veliko kmetov prešlo s konvencionalne prakse obdelave tal na
ohranitveno kmetijstvo v enoletnih in večletnih sistemih, vključno z organskimi sistemi.«
"Poleg tega kmetje v oljčnem sektorju ogrožajo zdravje tal z izvajanjem praks, ki motijo zdravje tal z redno obdelavo tal,« je dodal.
Oglejte si tudi:Kako intenzivno kmetijstvo in gojenje oljk vplivata na zdravje talChristiane Wassman, solastnica podjetja nagrajeni producent grablje v Umbriji, je povedala, da sta ona in njena družina uspešno revitalizirala več stoletnih oljčnih dreves na svoji kmetiji z izvajanjem trajnostnih praks, zlasti mulčenja.
Mulčenje je bistvenega pomena za ohranjanje vode, zlasti pri gojenju oljk v regijah, ki so dovzetne za sušo.
Tehnike, kot so kapljično namakanje, ki vodo dovaja neposredno do korenin oljk, lahko bistveno zmanjša porabo vode, hkrati pa zagotavlja, da drevesa prejmejo zadostno hidracijo. Poleg tega nanos mulča okoli vznožja dreves pomaga ohranjati vlago v tleh in zmanjšati izhlapevanje.
"Kapljično namakanje je še posebej učinkovito pri trajnostnih kmetijskih praksah,« je dejal Wassman. ,war"Ta metoda ohranja celovitost tal in povečuje zadrževanje vlage tudi med padavinami.«
"Brez takšnih praks se ocenjuje, da se lahko zaradi odtekanja izgubi do 70 odstotkov vlage, saj voda ne uspe učinkovito prodreti v tla,« je dodala. ,war"Zato je ključnega pomena čim bolj povečati infiltracijo in zadrževanje deževnice. Takojšnje zapiranje in mulčenje po oranju dodatno prispeva k tem ciljem.«
Po besedah Juana Vilarja, strateškega svetovalca za sektor oljčnega olja, je namakanje v Španiji postalo nujna potreba.
"Čeprav ima približno 30 do 35 odstotkov španskih oljčnih nasadov namakanje, jih 65 odstotkov nima,« je dejal. ,war"Nimajo infrastrukture za namakanje.”
Vilar je dodal, da med državo zgodovinska suša, skoraj noben oljčni nasad ni bil namakan, saj so velika mesta v južni španski regiji Andaluzija uvedla omejitve vode.
"Stvari bodo težje poleti, še posebej, če bo spomladi premalo dežja,« je dejal.
Trajnostne kmetijske prakse v sektorju oljčnega olja vse bolj pridobivajo težo.
Ena takšnih praks je ohranitvena obdelava tal, ki zmanjša motnje tal in pomaga ohraniti strukturo tal in organsko snov.
Ta metoda zmanjšuje erozijo in povečuje zadrževanje vode, kar oljkam zagotavlja dostop do hranil in vlage za optimalno rast.
Druga pomembna praksa je kolobarjenje, ki vključuje menjavo oljčnih dreves z drugimi posevki za ublažitev kopičenja škodljivcev in bolezni.
Ta pristop tudi izboljša rodovitnost tal, saj omogoča različnim rastlinam, da obogatijo zemljo.
"V Andaluziji je približno 40 odstotkov kmetijskih praks v oljkarstvu že usklajenih s trajnostnim upravljanjem kmetovanja, ki temelji na ohranitvenem kmetijstvu,« je dejal Kassam. ,war"Poleg tega izvajanje tehnik kapljičnega namakanja dopolnjuje ohranitveno kmetijstvo in kaže učinkovito sinergijo v trajnostnih kmetijskih praksah.«
"Sistemi ohranitvenega kmetijstva in z njimi povezane prakse pomembno prispevajo k povečanju produktivnosti, ekonomske sposobnosti preživetja, okoljske trajnosti in družbene uspešnosti v sektorju proizvodnje oljk v sušnih in polsušnih sredozemskih regijah južne Evrope, severne Afrike in zahodne Azije,« je dodal. . ,war"Te prakse so revitalizirale industrijo pridelave oljk, okrepile odpornost, izboljšale potencial produktivnosti tal in zemlje ter ublažile degradacijo tal.«