Svetovna proizvodnja oljčnega olja bo do leta 4.4 dosegla 2050 milijona ton, predvideva strokovnjak

Povzetek

Juan Vilar je preučeval svetovno proizvodnjo oljčnega olja in napoveduje prehod na nasade z visoko gostoto v prihodnosti, pri čemer naj bi se površina oljčnih nasadov do leta 32 povečala za 2050 odstotkov. Podnebne spremembe bodo vplivale na pridelavo oljk, pri čemer se pričakuje, da bodo nove države začele proizvajati oljčno olje in se pričakuje prehod na nasade z visoko gostoto.

Juan Vilar je skoraj dve desetletji preučeval evolucijo sveta proizvodnja oljčnega olja. Njegov zadnji projekt je vključeval zbiranje podatkov iz vseh 66 držav proizvajalk oljčnega olja in izdelavo projekcij za prihodnost sektorja.

Ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Juan Vilar Strateški svetovalci in profesor na Univerzi v Jaénu povedal Olive Oil Times od katerega pričakuje stalen prehod tradicionalni nasadi do visoke gostote in super-visoka gostota (znani tudi kot intenzivni in superintenzivni) nasadi, zlasti ker se oljkarstvo širi proti severu.

"Trend je, da se površina oljčnih nasadov z visokim in zmernim naklonom na suhem zmanjšuje in površinanaraščajo sodobni oljčni nasadi, predvsem pa sodoben oljčni nasad v krošnji in namakane žive meje,« je povedal.

"Predvideva se, da se bo površina oljčnih nasadov z 11,594,986 hektarjev, ki jih je trenutno, do leta 15,259,471 povečala na 2050 hektarjev,« je dodal Vilar. ​,war"To pomeni, da naj bi se v 30 letih projekcija površine oljčnih nasadov v primerjavi z letom 32 povečala za 2021 odstotkov.

"Leta 2041 bo površina svetovnih nasadov oljk 14.1 milijona hektarjev, od tega 39 odstotkov tradicionalnih oljčnih nasadov, v primerjavi s 7.1 milijona leta 1991, od tega 92 odstotkov tradicionalnih,« je nadaljeval. ​,war"Ocenjuje se, da bo do leta 2041 80 držav proizvajalk oljčnega olja, s 26 v letu 1991.

"Vse to se zlahka projicira, če imamo trend razvoja sestave oljčnega nasada in tipologijo 66 sedanjih držav pridelovalk v zadnjih 40 letih ter so znani trenutni podatki o preoblikovanju in nasadih,« je povedal Vilar. ​,war"Ostalo je narejeno z matematično analizo ob upoštevanju cikličnih pristranskosti trga, ki so obstajale tudi prej.«

Glede na svoje projekcije je to povedal Vilar sprememba podnebja bo imela dva globoka vpliva na prihodnost gojenje oljk.

Prihodnja razpoložljivost vode bo proizvajalce prisilila, da postanejo učinkovitejši in odgovornejši pri sajenju in namakanju svojih nasadov. Spreminjanje vremenskih vzorcev po svetu bo vplivalo tudi na razvoj proizvodnje oljčnega olja v sredozemskem bazenu.

"Dejansko bodo podnebne spremembe na enem področju delovale kot negativni katalizator, na drugih pa kot pozitiven impulz,« je dejal Vilar. ​,war"Vse to bo odvisno od tega, ali gre za državo z vročim in suhim podnebjem ali z mokrim in hladnim podnebjem.«

"Upoštevamo, da je oljka že zrasla Kanada, Nemčija in Anglija, «Je dodal. ​,war"To je bilo pred 10 leti nepredstavljivo. Brez dvoma bo v samo 15 letih nastopilo skoraj 20 novih držav proizvajalk."

Vilar napoveduje, da bo večina novih oljčnih nasadov, zasajenih v tradicionalnih ali novih državah proizvajalkah oljčnega olja, visoko in super gosto poseljenih, kar bo povzročilo močno povečanje svetovne proizvodnje oljčnega olja.

Trenutno tradicionalni oljčni nasadi predstavljajo 68 odstotkov površine oljčnih nasadov, ostalih 32 odstotkov pa oljčni nasadi visoke in super visoke gostote.

Vendar pa Vilar meni, da se bodo te številke bolj ali manj obrnile do sredine stoletja, ko bo ocenjenih 15.3 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč namenjenih gojenju oljk.

"Od celotne površine bi bilo 40 odstotkov – 5.5 milijona hektarjev – tradicionalnih nepreoblikovalnih nasadov oljk, ki bi proizvedli 23 odstotkov vsega do takrat proizvedenega olja na planetu,« je dejal.

"Preostalih 60 odstotkov površine, ki bi jo zavzemali sodobni oljčni nasadi (predvsem v živih mejah), bi bilo odgovornih za proizvodnjo 77 odstotkov od 4.4 milijona stabilnih ton, ki jih bodo takrat proizvedli, s polno nazivno zmogljivostjo 5.8 milijona ton, pa tudi večji delež deviškega in ekstra deviškega oljčnega olja,« je dodal. ​,war"Večja bo sortna specializacija.«

Trenutno znaša svetovna proizvodnja oljčnega olja približno 3.12 milijona ton vsako leto, pri čemer je bila najvišja proizvodnja oljčnega olja, 3.38 milijona ton, proizvedena v pridelovalnem letu 2017/18.

Proizvodnja se bo vztrajno povečevala, ker se pričakuje, da bo večina oljčnih nasadov v 14 novih državah proizvajalkah oljčnega olja zasajenih v visoki ali zelo visoki gostoti. Tudi številni tradicionalni proizvajalci oljčnega olja bodo prešli na nasade z večjo gostoto.

"Nekatere države, ki bodo doživele premik od tradicionalnih oljčnih nasadov k višjemu odstotku intenzivnih oljčnih nasadov in živih mej, bodo Španija, Grčija, Italija, Portugalska, Tunizija in Turčija,« je dejal Vilar.

Kljub temu prehodu naj bi bila koncentracija oljčnih nasadov v prihodnosti nekoliko bolj razpršena. Vendar je Vilar dejal, da tradicionalnim državam proizvajalcem oljčnega olja ni treba skrbeti, da bi jih novinci kmalu prehiteli.

Trenutno je 87 odstotkov svetovnih nasadov oljk v devetih sredozemskih državah. Vendar se bo ta številka zmanjšala, saj podnebne spremembe povzročajo, da nova območja postajajo vse bolj primerna za pridelavo oljk in za druge postati manj.

"Ne pozabimo, da se v naslednjih 32 letih pričakuje 30-odstotni pozitivni razvoj površine,« je dejal Vilar.

"Brez dvoma bo v teh 80 državah proizvajalkah le 10 še naprej zasedlo več kot 70 odstotkov celotne površine,« je zaključil. ​,war"Vključitev novih pridelovalcev bo povečala porabo iz poznavanja, vendar v nobenem primeru ne bodo ogrozila teh oljčnih nasadov.