Melanaspis corticosa, slabo opisani oklepni luskavec, je bil opredeljen kot vrsta, ki okuži oljčne nasade v regiji Algarve na južnem Portugalskem.
Novi škodljivec, ki je bil prej neznan zunaj podsaharske Afrike, se je izkazal za odpornega na zdravljenje z insekticidi.
Prvič so ga odkrili v zadnjih mesecih leta 2016 zaradi nenavadnega obsega na vejah okrasnih oljčnih dreves, od takrat pa poročajo o obsežni škodi z območij po Algarveju, od zasebnih vrtov in mestnih dreves do kmetijskih zemljišč in komercialnih oljčnih nasadov.
Oglejte si tudi:Raziskave razkrivajo, kako smrtonosni patogeni okužijo oljkeVendar je odgovorna žuželka ostala neidentificirana do leta 2022, ko so bili vzorci podvrženi kombinaciji molekularnih in morfoloških analiz.
Te analize so potrdile, da je škodljivec Melanaspis corticosa, vrsta, ki je bila prvič opisana v regiji Cape v Južni Afriki leta 1919 in kasneje v Gvineji, Mozambiku in Zimbabveju.
V svojem naravnem okolju je žuželka polifagna in se prehranjuje z različnimi vrstami gostiteljev, od avtohtonih afriških koral in kapskega lila do vnesenih vrst, kot je breskev.
Zaradi še neugotovljenih razlogov se zdi, da je njegova prisotnost na Portugalskem omejena izključno na oljko.
Raziskovalna skupina, ki je izvedla genetsko sekvenciranje, je ugotovila, da obstaja zanemarljiva diferenciacija med zaporedji COI (podenota, kodirana z mitohondrijsko DNA), kar po njihovem mnenju nakazuje, da je vrsta pri prilagajanju na novo okolje doživela zelo majhen selekcijski pritisk. To bi lahko pomenilo, da je organizem že dobro prilagojen temu okolju.
Od opazovanih prizadetih oljk so bile na številnih ugotovljene hude poškodbe. To je vključevalo odmiranje vej, porjavitev listov in odpadanje listov (odpadanje).
V večini zbranih vzorcev so tako veje kot poganjke v celoti prekrili množični posamezniki, vključno z odraslimi samicami in nimfami. To je enako stopnji 4 (najvišja stopnja) predlaganega Kosztarabovega klasifikacijskega sistema okužbe z luskavicami: ,war"splošna ali plastna okužba (luske popolnoma prekrijejo okužene dele rastline).«
Čeprav so doslej o njem poročali le v južni obalni regiji, je škodljivec prizadel vrsto habitatov na vsaj 15 ločenih lokacijah od Vila do Bispo na skrajnem jugozahodu do Cabanas de Tavira na vzhodu, približno 15 kilometrov od meje s Španijo. Opažen je tudi v vseh sezonskih obdobjih.
Oglejte si tudi:Na Portugalskem se okužba s Xylella razširi na več vrstNejasna narava Melanaspis corticosa pomeni, da na tej stopnji ni mogoče predlagati niti potencialnega obsega problema niti nobene nadzorne strategije. Znano je, da obstaja samo pet naravnih plenilcev, ki so vse parazitske ose, endemične za Afriko in o katerih je znanega skoraj tako malo kot o samem škodljivcu.
Mednarodna evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin ugotavlja, da so bila oljčna drevesa uporabljena fitosanitarna tretiranja z insekticidi, odobrenimi proti luskavcem, vendar z omejeno učinkovitostjo.
Poleg svojih analiz je odgovorna ekipa ustvarila a ,war"Zaporedje črtne kode DNK« za pomoč pri prihodnji identifikaciji. Na diapozitive so namestili tudi skupno 25 osebkov odraslih samic, mikroskopske slike in podrobnosti, ki so bili vsi poslani na univerzi v Catanii in Padovi v Italiji.
Ker je ta trenutni izbruh prvi te vrste v Evropi in dejansko zunaj Afrike, upajo, da bodo ti viri zagotovili temelje za nadaljnje študije in razvoj nadzornih ukrepov.
Po vsem svetu je oljka gostitelj približno 100 vrst luskarjev, od katerih jih približno 43 odstotkov najdemo v sredozemskem bazenu. Veliko teh je tujerodnih vrst, kot npr saissetia oleae, ki naj bi tako kot Melanaspis corticosa izviral iz Južne Afrike.
saissetia oleae je eden izmed gospodarsko najpomembnejših svetovnih škodljivcev za oljke in je še posebej zaskrbljujoč v sredozemski regiji, kjer velja za enega od treh glavnih škodljivcev za oljke, poleg oljčna sadna muha in oljčni molj.