Old Ways Endure na nagrajeni kmetiji v Sloveniji

Timotej Zupan se s tovornjakom pelje po ozkih cestah gor in dol po hribih na poti do svoje kmetije v Slovenski Istri, kjer z Orjiano Hrvasti pridelujeta Timorsko olivno olje.

Majhne zaplate oljčnih nasadov se izmenjujejo z gozdovi hrastov in bukev, ki so zgodaj spomladi še brez listja, posejani z belimi cvetočimi drevesi mandljev in suhih sliv.

Ta prijetna pokrajina gričev in globokih dolin, ki se stikajo z morjem, je dom večstoletne tradicije pridelave oljčnega olja in nekatera slovenska olja sodijo med najboljši na svetu.

Slovenija ima po podatkih Mednarodnega sveta za oljke letno proizvodnjo le 400 ton oljčnega olja. To je malo v primerjavi s sosednjo Hrvaško, ki vsako leto pridela okoli 4,000 ton, Italijo z več kot 185,000 ali Španijo, ki je največja svetovna proizvajalka z več kot 1.5 milijona ton.

​,war"Zakaj Timor?,« vprašam Timoteja in Orjano in ugibam, da to morda kaj pomeni v slovenščini ali pa sta na nek način povezana s Timorjem, jugovzhodnim azijskim otokom.

"Je bolj preprosto,« pravi Orjana. ​,war"To je kombinacija naših imen. Timotej in Orjiana. Od tod izvira Timor.«

Večina oljk vzdolž 47 kilometrov dolgega odseka slovenske obale raste v ozkih terasah, izkopanih v strmih pobočjih hribovja.

Šest oljčnih nasadov na Timorju je majhnih in razpršenih, vsak vsebuje le nekaj deset oljčnih dreves. Medtem ko so nekatera zemljišča ob obali, so druga nekaj kilometrov v notranjosti.

To ni nič nenavadnega v tem delu Slovenije – kot poudarja Orjana –, kjer velikih posesti po generacijah delitve posesti med družinske člane, da bi jih lahko dedovali, skoraj ni.

Ta razdrobljenost v kombinaciji z razgibanim terenom otežuje dostop strojev do oljčnih nasadov. Tako so stari načini kmetovanja obdržali.

Medtem ko Timotej parkira v enem od njihovih oljčnih nasadov, Orjana trdi, da je ta navidezna pomanjkljivost ključna za razumevanje visoke kakovosti njihovega izdelka.

"Timotej skrbi za zemljo, nato pa vsa družina ročno obira oljke. To izboljša kakovost olja, saj olive ne poškodujejo. Do mlina pridejo skoraj nedotaknjeni,« pravi.

"Tudi tako majhni nasadi oljk nam omogočajo, da obiramo enega za drugim. Če je en oljčni nasad na morski gladini, potem najprej dozorijo oljke. Tisti, ki so v notranjosti, dozorijo pozneje. Tako lahko vsakega od njih poberemo ob pravem trenutku,« dodaja.

Timorski oljčni nasad, mešanica mladih in starejših dreves, je obdan z gozdovi in ​​nekatere skupine vijolic posipajo travo. Ko se sprehajamo po terasah, je videti večja od pričakovanega.
​,war"Polovica pripada naši sestrični,« pojasnjuje Orjana in pojasnjuje, da je parcela jugozahodno orientirana.

"To je najpogostejša usmeritev v tej regiji. To je način zaščite oljk pred nizkimi temperaturami in zmrzaljo,« pravi Orjana.

Slovenska obala v severnem Jadranu je eno najsevernejših območij pridelave oljčnega olja v Sredozemlju.

Tukaj oljke ne morejo rasti daleč od obale. Le nekaj kilometrov v notranjost je zanje premrzlo.

"Večina naših oljk je istrska belica, tipična sorta tega kraja. Je odporen proti zmrzali in proizvaja veliko olja. Vsebuje tudi veliko polifenolov, ki so zelo zdravi."

Na eni od teras med oljkami stoji majhna koča.

"Tukaj hranimo svoje olje,« pove Orjana.

V notranjosti je prijeten prostor s popolnoma opremljeno kuhinjo in kaminom, ki je bolj podoben podeželski koči kot obratu za shranjevanje, polnjenje in etiketiranje nagrajenega olja. Gre pa za obe stvari hkrati.

Ob kuhinji je garažna soba, v kateri je shranjena okoli 1,000 litrov letne proizvodnje Timorja.

Timotej s strokovnimi rokami rokuje s črpalko v velikosti kotlička, s katero polni steklenice z oljem. Nato pokaže, kako ročno nanaša oznake blagovnih znamk Timorja, pri čemer uporablja namensko izdelano mizo, da steklenica ostane stabilna.

"Takole zmorem okoli 100 steklenic na uro,« se smeji.

Življenje samo z olivnim oljem je v Sloveniji in za številne pridelovalce nenavadno. Prej je njihova dopolnitev ​,war"glavna delovna mesta." Za druge je to le stvar lastne porabe. ​,war"Oljčno olje je naša strast, ni pa naš poklic. On je pravnik, jaz pa splošna zdravnica,« pravi Orjana.

Vendar njena družina proizvaja oljčno olje že generacije. Pred drugo svetovno vojno so imeli svoj mlin, vendar je bil opuščen, saj se je veliko članov družine preselilo v mesta v Sloveniji in Italiji. Nato je do sredine 80-ih njen oče začel saditi nove oljke in obnavljati stare.

To je delo, ki ga je Timotej nadaljeval, ko se je upokojil in se preselil nazaj v domači kraj in ko se je, kot pravi, zaljubil v gojenje oljk.

Danes ima Timor okoli 800 oljčnih dreves. Leta 2018 so osvojil zlato priznanje za njihovo organsko medijsko mešanico na NYIOOC World Olive Oil Competition.

"Vse se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Prej smo obirali v novembru ali kasneje. Sedaj upoštevamo nasvete Zavoda za oljkarstvo Koper (bližnje mesto) in trgamo prej. Seveda je zdaj kakovost olja boljša,« pojasnjuje Orjana.