Papež Frančišek: Zapuščina miru in zagovorništva okolja

Povzetek

Papež Frančišek, rojen leta 1936 v Buenos Airesu, je bil poglavar katoliške cerkve do svoje smrti leta 2025. Znan je bil po zagovorništvu revnih, podnebnih ukrepov in miru, njegovo smrt pa je pritegnila pozornost po vsem svetu, svetovni voditelji pa so se udeležili njegovega pogreba v Vatikanu. Poleg tega je bil prvi papež, ki si je izbral ime Frančišek, in je spodbujal mir na Bližnjem vzhodu s simboličnimi gestami, kot je sajenje oljk.

Papež Frančišek, rojen kot Jorge Mario Bergoglio 17. decembra 1936 v Buenos Airesu italijanskim staršem priseljencem, je bil od 13. marca 2013 do svoje smrti zaradi kapi 21. aprila 2025 poglavar katoliške cerkve in suveren Vatikana. 

Zagovornik revnih in marginaliziranih, zagovornik podnebnih ukrepov in promotor medverskega dialoga, ki so ga mnogi pozdravili kot reformatorja, je njegova smrt sprožila žalovanje po vsem svetu. 

Aprila 26^thNjegovega pogreba na Trgu svetega Petra v Vatikanu se je udeležilo več deset tisoč ljudi, sledila pa je procesija do bazilike Marije Velike v Rimu, kjer je bil pokopan.

Med številnimi doseženimi rekordi – vključno s tem, da je bil prvorojenec v Ameriki – je bil prvi papež, ki si je izbral ime Frančišek, podobno kot svetnik iz Assisija, ki je sprejel ideale revščine, ponižnosti in miru.

Odlomek iz njegove zadnje izjave z dne 20. aprila^th, ki ga je prebral nadškof Diego Ravelli, preden je podelil Urbi et Orbi blagoslov za veliko noč, zajema temeljne vrednote njegovega pontifikata. 

"»Koliko prezira se včasih poraja do ranljivih, marginaliziranih in migrantov,« je zapisal papež Frančišek. ​,war"Na ta dan bi si želel, da bi vsi ponovno upali in obudili zaupanje v druge, tudi v tiste, ki so drugačni od nas ali prihajajo iz daljnih dežel in prinašajo neznane običaje, načine življenja in ideje. Saj smo vsi Božji otroci. Želim si, da bi obnovili upanje, da je mir mogoč.«

Frančiškova zavezanost miru je kmalu postala zelo očitna. 9. junija 2014, leto po izvolitvi, se je srečal z izraelskim predsednikom Šimonom Peresom in palestinskim predsednikom Abujem Mazenom, da bi posadil oljko na vrtovih Vatikana in priklical mir v Sveti deželi.

Oba politična voditelja sta bila povabljena med papeževim apostolskim potovanjem na Bližnji vzhod prejšnji mesec, ko je obiskal Aman v Jordaniji, Betlehem v Palestini in Jeruzalem v Izraelu.

Že ob tej priložnosti je Frančišek po srečanju z duhovniki in verniki v Cerkvi vseh narodov, znani tudi kot Bazilika Agonije, v Jeruzalemu posadil oljko v Getsemanski vrtOljka je bila potaknjenec, vzet z enega od osmih 1,000 let stara drevesa na vrtu, da bi zagotovili kontinuiteto genetske dediščine teh veličastnih rastlin.

Nekaj ​​tednov pozneje je na Frančiškovo pobudo v vatikanskih vrtovih potekal dogodek Prošnja za mir v Sveti deželi. Peresa in predsednika Mazena je pozdravil z dolgim ​​objemom. Nato sta se pred papežem Frančiškom oba predsednika pozdravila z objemom.

Na srečanju je bil prisoten tudi ekumenski patriarh Bartolomej iz Carigrada, na katerem so bile brane molitve iz judovske, katoliške in islamske tradicije. Vrhunec dogodka je bila sajenje mlade oljke, ki je poslalo močno sporočilo miru.

Papež je 8. junija 2024 s slovesnostjo obeležil zgodovinsko srečanje ob njegovi deseti obletnici. Pred oljko, ki je zdaj zrasla in uspeva, je molil za mir v Palestini in Izraelu.

Frančišek je v že omenjeni velikonočni izjavi podal še zadnjega od neštetih pozivov k miru na Bližnjem vzhodu, kjer je pozval tudi k miru, spravi in ​​vzpostavitvi pravičnosti po vsej Evropi, Bližnjem vzhodu in Afriki.

Ker je menil, da je socialna pravičnost tesno povezana s podnebno pravičnostjo, je bil Frančišek tudi prvi papež, ki se je zavezal podnebnim ukrepom.

Njegovo drugo enciklično pismo Laudato da" (Hvala tebi), poimenovana po Hvalnici Soncu, znani tudi kot Hvalnica bitjem, ki jo je leta 1224 skomponiral sveti Frančišek, je prva, ki jo je kdajkoli napisal papež na temo okolja.

Ključni dokument, podnaslovljen ​,war"»O skrbi za naš skupni dom« predstavlja koncept ​,war"integralna ekologija, s poudarkom ​,war"kako neločljiva je vez med skrbjo za naravo, pravičnostjo do revnih, predanostjo družbi in notranjim mirom.“

Zato je Frančišek 2. februarja 2023 v svoji rezidenci v Castel Gandolfu blizu Rima začel projekt Borgo Laudato Si', da bi promoviral načela, opisana v encikliki.

Posestvo Borgo Laudato Si' se razprostira na 55 hektarjih, od tega 35 hektarjev vrtov in 20 hektarjev kmetijskih zemljišč, rastlinjakov in servisnih objektov.

Oljke so ena od sedmih glavnih drevesnih vrst, izbranih za simbole projekta, skupaj s cedro, citrono, pušpanom, cipreso, hrastom in magnolijo.

Na podlagi treh načel celostne ekološke vzgoje – krožnega in generativnega gospodarstva ter okoljske trajnosti – Borgo Laudato si' gosti usposabljanja za delo in izobraževanja, seminarje in kulturne dogodke. Posestvo je odprto tudi za obiskovalce.

V njegovih sadovnjakih rastejo drevesa Pendolino, Frantoio, Rosciola in Vernina. ekstra deviško olivno olje se proizvaja. 

Na posestvu lahko najdete tudi druge sorte oljk, vključno z golobjim jajcem, taggiasco in drevesom iz vrta Getsemani, ki ga je papežu Pavlu VI. podaril jordanski kralj Husein.

Leta 2021 je vatikanski dnevni časopis L'Osservatore Romano posvetil članek oljčni vejici, ki je po obhajanje maše na cvetno nedeljo v baziliki svetega Petra je papež Frančišek s seboj pripeljal Casa Santa Marta (gostišče, ki si ga je izbral za nastanitev namesto bolj razkošne Apostolske palače, ki naj bi bila uradna papeška rezidenca).

V tej oljčni vejici so pričakovanja in strahovi človeštva, piše dnevnik, ​,war"...toda prav ti neskončno majhni oljčni listi, simboli resničnega miru, v rokah Petrovega naslednika so znamenje upanja, ki ne umre. Znamenje vstajenja.«

Oče Mattia Ferrari, kaplan na reševalnem plovilu za migrante, ki ga upravlja platforma civilne družbe Mediterranea Saving Humans, je bil zaradi svoje predanosti migrantom in beguncem zelo blizu pokojnemu papežu.

"Papež Frančišek nas je učil predvsem ljubiti,« je dejal Ferrari Olive Oil Times. ​,war"Iz ljubezni izvira pogum za obsodbo krivic in zaveza za gradnjo človeškega, podpornega in bratskega sveta. Od njega se moramo učiti ljubiti in s to ljubeznijo bomo lahko nadaljevali pot, ki jo je on utrl, da bi rešil drug drugega.«

• Vatikanske novice
• L'Osservatore Romano
• Vatikanske novice