Morska gladina narašča hitreje, kot je bilo pričakovano

Nova znanstvena študija opozarja, da se globalna gladina morja dviguje hitreje, kot je bilo predvideno.

Po prejšnjih napovedih, ki so jih pripravili v poročilu, ki ga je leta 2013 objavil Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), naj bi se gladina morja do leta 20 dvignila za med 39 in 2100 palcev.

Toda ta nedavna študija, objavljena 20. maja 2019 v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, trdi, da je napoved IPCC za leto 2013 netočna in da bo dejanski dvig morske gladine veliko večji - do dvakrat višji od predvidene ravni.

To strukturirano študijo strokovne presoje je izvedla raziskovalna skupina 22 mednarodnih znanstvenikov, ki so preučevali trenutne razmere na Grenlandiji, zahodni Antarktiki in vzhodni Antarktiki. Na podlagi svojih ugotovitev so ocenili prihodnji dvig globalne gladine morja glede na dvig nizkih in visokih temperatur.

V najboljšem primeru, ko se globalne temperature dvignejo le za dve stopinji Celzija, naj bi se gladina morja do leta 10 dvignila za med 32 in 2100 palcev. To bi bilo v skladu s ciljem Pariškega sporazuma iz leta 2016, da se vzdržujte dvig temperature pod 3.6 stopinje Fahrenheita.

Če pa se temperature povečajo za devet stopinj Fahrenheita zaradi naraščajoče emisije toplogrednih plinov, znanstveniki ocenjujejo dvig morske gladine med 20 in 70 palci. Toda ko upoštevamo toplotno ekspanzijo in prispevek talečih se ledenih pokrovov na Grenlandiji in Antarktiki, znanstveniki opozarjajo, da bi dvig morske gladine lahko celo presegel 6.5 metra.

"Za leto 2100 je prispevek ledene plošče zelo verjetno v razponu od sedem do 178 centimetrov (2.5 do 70 palcev), a ko dodate ledenike in ledene pokrove zunaj ledenih plošč in toplotno raztezanje morja, se prevrnete precej čez dva metrov (6.5 čevljev),« je dejal Jonathan Bamber, glavni avtor študije.

Zaključek študije ostro opozarja, da bi dvig svetovne morske gladine za 6.5 ​​metra povzročil ​,war"globoke posledice za človeštvo."

"Takšen dvig svetovne morske gladine bi lahko povzročil izgubo zemljišča za 1.79 milijona kvadratnih kilometrov (691,000 kvadratnih milj), vključno s kritičnimi regijami za proizvodnjo hrane, in potencialno razselitev do 187 milijonov ljudi,« je dejal Bamber.

Med področji, ki bi jih lahko najbolj prizadela, so Severna Afrika in Bližnji vzhod, ki po podatkih Mednarodnega sveta za oljke predstavljata približno 21 odstotkov svetovne proizvodnje oljčnega olja in 58 odstotkov svetovne proizvodnje namiznih oljk.

V začetku tega leta je Svetovna meteorološka organizacija (WMO) opozorila, da se učinki podnebnih sprememb pospešujejo in da se zadnja štiri leta so bila najtoplejša doslej.

Rekordne ravni toplogrednih plinov v kombinaciji z naraščajočimi temperaturami oceanov in rekordnim dvigom morske gladine so pokazatelji tega sprememba podnebja je vztrajen trend, ki ogroža cilj iz Pariškega sporazuma iz leta 2016, da se do leta 3.6 omeji dvig globalnih temperatur na pod 2030 stopinje Fahrenheita.

• PNAS


• BBC


• USA Today