Študija: 9.7 milijarde ton emisij toplogrednih plinov prihaja iz proizvodnje mesa vsako leto

Povzetek

Raziskovalci na Univerzi v Illinoisu so razvili orodje za podrobno analizo emisij toplogrednih plinov iz proizvodnje hrane in ugotovili, da je živalska proizvodnja hrane odgovorna za vsaj dvakrat večje emisije kot pridelava zelenjave. Študija je preučevala dinamiko kmetijskih zemljišč tako, da jih je razdelila na mrežne kvadratke, pri čemer 57 odstotkov svetovnih emisij iz proizvodnje hrane izvira iz hrane živalskega izvora, zlasti govedine, medtem ko 29 odstotkov izvira iz proizvodnje hrane rastlinskega izvora.

Raziskovalci so razvili orodje za raziskovanje in merjenje izvora emisij toplogrednih plinov (TGP) z izjemno natančnostjo.

Med prvimi rezultati so ocenili, da pridelava živalske hrane prinaša svetovne emisije toplogrednih plinov, ki so vsaj dvakrat večje od proizvodnje zelenjave za prehrano ljudi.

O študija ki jo je izvedla skupina znanstvenikov na Univerzi v Illinoisu, je raziskala dinamiko emisij tako, da je kmetijsko zemljišče razdelila na deset tisoče mrežnih kvadratov.

Vsaka mreža je bila analizirana glede pridelkov, ki so bili v njej, kolikšen odstotek površine so zasedli in kaj je bilo še prisotno. Raziskovalci so pridobljenim podatkom dodali ogromno spremenljivk, med drugim tudi razpoložljivost shranjevanja, prevoz in obseg proizvodnje.

"Izračuni so narejeni v tej študiji z uporabo okvira za integracijo podatkov modela, ki upošteva vse emisije toplogrednih plinov iz vseh virov,« je povedal Atul K Jain, eden od avtorjev poročila. Olive Oil Times.

"Torej ima okvir dve komponenti – podatke in model,« je dodal. ​,war"Kot vhodni model se uporablja več vrst podatkovnih nizov, izračuni modela pa se izvajajo s procesnim modelom.

Podatki so vključevali široko paleto kmetijskih praks in kmetijskih proizvodov, pri čemer je bilo ugotovljenih 171 poljščin in 16 živalskih proizvodov. Jain je dodal, da so okoljski dejavniki ​,war"kot so temperatura in padavine, atmosferske koncentracije ogljikovega dioksida, dejavniki upravljanja, namakanje in gnojila.

Kot celota so znanstveniki delali s podatki iz 200 držav v obdobju od 2007 do 2013. Nato so lahko ugotovili, da so emisije toplogrednih plinov zaradi svetovne proizvodnje hrane presegle 17 milijard ton na leto. Po podatkih Agencije za varstvo okolja Združenih držav Amerike je svet leta 50 proizvedel nekaj manj kot 2015 milijard ton.

Od teh 17 milijard jih 57 odstotkov izvira iz proizvodnje živalske hrane, vključno s krmo za živino. Medtem jih 29 odstotkov izvira iz rastlinske hrane, 14 odstotkov pa je povezanih z drugo rabo zemljišč.

"Gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in sprememba rabe zemljišč sta predstavljala velik delež skupnih emisij (38 odstotkov oziroma 29 odstotkov), medtem ko sta bila pri rastlinskih in živalskih izdelkih največ prispevala riž in goveje meso (12 odstotkov oziroma 25 odstotkov),« so zapisali raziskovalci.

Glede na priljubljenost porabe govejega mesa v Južni Ameriki in porabe riža v jugovzhodni Aziji so raziskovalci ti dve območji opredelili kot največja onesnaževalca toplogrednih plinov iz proizvodnje.

"Relativno visoka uvrstitev riža izhaja iz bakterij, ki proizvajajo metan, ki uspevajo v anaerobnih razmerah poplavljenih polj. Po rižu so najvišje emisije, povezane z rastlinsko pridelavo, izvirale iz pšenice, sladkornega trsa in koruze,« je na to temo zapisal članek Scientific American.

Natančneje, je rekel Jain, ​,war"Emisije na živalih izhajajo predvsem iz pridelave poljščin za živalsko krmo ter iz pridelave in vzdrževanja pašnikov. Torej je povpraševanje po krmi za nekatere živali več kot za druge."

"Hkrati je povprečna učinkovitost pretvorbe iz krme v živinorejske proizvode zelo nizka. V povprečju je 5.17 odstotka,« je dodal Jain. ​,war"Zato so emisije toplogrednih plinov živalskega izvora na splošno višje od rastlinske hrane. Na primer, emisije toplogrednih plinov pri piščancu so veliko manjše kot pri govedini, ker je povpraševanje po krmi za piščanca veliko manjše kot za goveje meso.

Poleg tega je proizvodnja govejega mesa predstavljala 25 odstotkov celotne živalske proizvodnje toplogrednih plinov, sledijo ji kravje mleko, svinjina in piščančje meso.

29 odstotkov, pripisanih rastlinski pridelavi hrane, vključuje emisije, ki prihajajo iz kmetijskih dejavnosti, kot so oranje zemlje, sajenje in gnojenje poljščin, spravilo pridelkov in predelava rastlinskih ostankov za krmo za živino. V projekcije emisij kmetijskih zemljišč so bile vključene tudi emisije iz goriva in energije za kmetijsko mehanizacijo.

Jain je tudi poudaril, kako raziskovalci pričakujejo nadaljnje povečanje globalnih emisij toplogrednih plinov iz proizvodnje hrane.

"Ob nenehni demografski in gospodarski rasti pričakujemo, da se bo svetovno povpraševanje po hrani v prihodnosti povečalo, kar bo razširilo živilske podsektorje, vključno s pridelavo poljščin in živinorejo, spremembami rabe zemljišč za kmetijska zemljišča, pa tudi prevozom in predelavo blaga, več gnojil. in pesticida uporaba in namakanje,« je dodal.

Poleg povečanja emisij toplogrednih plinov Jain tudi meni, da je to le del problema. Dejal je, da bi nadaljnje emisije toplogrednih plinov povzročile tudi nižje stopnje sekvestracijo ogljikovega dioksida v rastlinah in tleh.

"Vsi ti dejavniki bodo povzročili povečane emisije toplogrednih plinov,« je dejal. ​,war"Hkrati pričakujemo, da se bo absorpcija ogljikovega dioksida iz ozračja s prsti in rastlinami zmanjšala. Vsi ti dejavniki bodo pripomogli k pospeševanju sprememba podnebja«.

Jain je dodal, da bo novo orodje raziskovalcem omogočilo spremljanje spreminjajočih se razmer.

"Na podlagi podatkov, navedenih v prispevku, bomo lahko kadar koli modelirali učinek proizvodnje hrane za ljudi,« je dejal.

Naslednji korak za raziskovalno skupino je razčlenitev podatkov znotraj novih modelov in poskus razumeti, katere spremembe bi lahko uvedli v proizvodnjo hrane, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov.

Nato bodo novi modeli, ki bodo državljanom sveta omogočili, da razumejo, kako vsak človek prispeva k globalnim emisijam, uporabniku omogočili, da izračuna svoj lastni ogljični odtis s faktorjenjem posameznih prehranjevalnih navad, nacionalnih značilnosti in spremenljivk, ki jih ustvari lokacija.

• Narava
• US Environmental Protection Agency
• Scientific American