Panel ZN: Čas izteka za preprečevanje najhujših posledic podnebnih sprememb

Združeni narodi so opozorili, da še ni prepozno, da svet ukrepa in se zoperstavi vplivom naraščajočih globalnih temperatur.

Zadnji poročilo ki ga je objavil Medvladni svet ZN za podnebne spremembe (IPCC), se osredotoča na to, kako lahko raziskave, tehnologija in sodelovanje omogočijo strategije za ublažitev najhujših posledice podnebnih sprememb.

Poročilo zahteva hitro ukrepanje in navaja podrobno vrsto intervencij in strategij, ki bi jih lahko uporabili za preprečevanje stalnega dviga globalnih temperatur. Upošteva tudi institucionalna, finančna, socialna in okoljska vprašanja, povezana s temi posegi in strategijami.

"Imamo znanost. Imamo tehnologijo. Zdaj potrebujemo usklajena prizadevanja tako na mednarodni kot na lokalni ravni,« je povedal Rachid Mrabet, direktor raziskav na Nacionalnem inštitutu za kmetijske raziskave v Maroku in soavtor poročila. Olive Oil Times.

"Upravljanje in institucionalna zmogljivost sta bistveni. Finance so ključnega pomena. Za ukrepanje potrebujemo vse akterje, od državljanov do industrije, do vlad in lokalnih institucij. Imamo sredstva," je dodal.

Najnovejše poročilo IPCC je tretji del šestega poročila o oceni organizacije. Prejšnji deli so pokazali dokaze, da a podnebna katastrofa je že v teku, raziskali njene vplive in kako se človeštvo in naravni svet lahko ali se bosta prilagodila.

Novo poročilo je posvečeno temu, kar se dela in bi se lahko storilo za ublažitev podnebnih sprememb, s poudarkom na razmerah, ki omogočajo ublažitev.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je v opombi opozoril na pomen tega ​,war"kritično pomembno poročilo, ki ga je pripravilo na stotine znanstvenikov iz več deset držav v skoraj štirih letih.

"To je poročilo, ki nam daje možnosti. Ponuja strategije za reševanje kritičnih vprašanj našega časa,« je dejal. ​,war"Kako lahko zmanjšati emisije toplogrednih plinov? Kako lahko izločimo ogljik? Kako so lahko zgradbe, promet, mesta, kmetijstvo, živinoreja in energetski sektorji bolj trajnostni?«

Strokovnjaki IPCC so povedali, da so naraščajoče emisije toplogrednih plinov (TGP) pokazale znake upočasnitve od leta 2010 do 2019 v primerjavi s prejšnjim desetletjem. Vendar pa od leta 1990 antropogene emisije toplogrednih plinov vztrajno naraščajo iz vseh virov s precejšnjim pospeševanjem emisij, povezanih s fosilnimi gorivi.

"Obstaja zelo pomemben potencial za ublažitev,« je dejal Mrabet. ​,war"Kar potrebujemo, je prenos tehnologije z globalnega severa na svetovni jug, ki se je upočasnil Pandemija covida-19«.

"Prav tako je potrebno financiranje, s večje vsote namenili gozdarstvu in trajnostno kmetijstvo,« je dodal. ​,war"Soočiti se moramo s številnimi različnimi družbenimi konteksti, kjer se revščina in negotovost s hrano še vedno dotikata milijonov ljudi.

"Pogledati moramo lokalno kulturo, načine in družbe,« je nadaljeval Mrabet. ​,war"To moramo spoštovati in sodelovati z institucijami. Ne moremo ponuditi samo tehnologije in možnosti za ublažitev brez dela na omogočanju lokalnih razmer. Spremeniti moramo paradigmo."

Če se emisije kmalu ne bodo zmanjšale, raziskovalci verjamejo, da bodo globalne površinske temperature zlahka presegle 1.5 ºC v primerjavi s predindustrijsko dobo.

"Če ne ukrepamo, gremo v smeri scenarija, po katerem bi lahko temperature do konca stoletja narasle za 2 °C ali celo podvojile,« je dejal Mrabet.

V skladu s poročilom naj bi emisije toplogrednih plinov dosegle vrh pred letom 1.5, da bi ostale znotraj meje 2025 °C, do leta 2023 pa naj bi se globalne emisije zmanjšale za 43 odstotkov.

Samo neto nič globalne emisije bodo omogočile stabilizacijo globalnih temperatur, so opozorili znanstveniki. Če presežete 1.5 °C, bo planet izpostavljen nepredvidljivemu stanju podnebnih ekstremov in stresu brez primere za ekosistem.

Kmetijstvo, gozdarstvo in upravljanje zemljišč so predstavljali 13 do 21 odstotkov svetovnih antropogenih emisij toplogrednih plinov od leta 2010 do 2019. Menijo, da so upravljani in naravni ekosistemi v istem obdobju delovali kot ponori ogljika in absorbirali približno eno tretjino vseh emisij ogljikovega dioksida, ki izhajajo iz iz človeških dejavnosti.

Po poročilu se krčenje gozdov zmanjšuje, vendar še vedno predstavlja 45 odstotkov vseh emisij iz kmetijstva, gozdarstva in upravljanja zemljišč.

Raziskovalci so ugotovili, da lahko ti trije sektorji zagotovijo od 20 do 30 odstotkov globalne blažitve, ki je potrebna za dosego mejnih vrednosti 1.5 °C ali 2 °C do leta 2050.

Zaščita in obnova gozdov, šotišč, obalnih mokrišč, savan in travnikov sta ključnega pomena pri prizadevanjih za ublažitev.

Potencial za blažitev kmetijstva je ogromen, saj do 4.1 gigaton ogljikovega dioksida na leto prihaja iz upravljanja z ogljikom na obdelovalnih površinah in traviščih, kmetijskem gozdarstvu, uporabi biooglja, izboljšani pridelavi riža ter upravljanju živine in hranil.

"Ko razmišljamo o zemljišču, moramo upoštevati tudi mesta, ki so vedno večja,« je dejal Mrabet. ​,war"So zemlja in imajo številne potrebe, kot je hrana. Vertikalne kmetije, ki so zdaj izvedljive, lahko pomagajo ublažiti njihov vpliv."

Poročilo poudarja, kako prehranski sistemi predstavljajo približno 23 do 42 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov in kako vplivajo na ogljični odtis gospodinjstev celo bolj kot energija.

Po poročilu hrana predstavlja 48 do 70 odstotkov celotnega vpliva na vodo in zemljo. Ker se poraba mesa, mlečnih izdelkov in predelane hrane povečuje, se povečuje tudi splošni vpliv gospodinjstev glede na visoke emisije metana in dušikovega oksida, povezane s takšno proizvodnjo hrane.

Zato raziskovalci verjamejo, da bi moral celoten prehranski sistem, od proizvodnje do porabe, doživeti globoke spremembe, da bi dosegli podnebne cilje.

Poročilo izrecno zahteva izvajanje rastlinske prehrane, zmanjševanje živilskih odpadkov in gradnja z lesom, biokemikalijami in biotekstilom. Takšne strategije bi zmanjšale potrebe po zemljiščih in zagotovile kritičen prostor za pogozdovanje in obnovo, hkrati pa bi zmanjšale emisije, ki spodbujajo naraščajoče temperature.

"Nastajajoče prehrambene tehnologije, kot so celična fermentacija, kultivirano meso, rastlinske alternative živalskim živilom in nadzorovano okoljsko kmetijstvo, lahko znatno zmanjšajo neposredne emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje hrane,« so zapisali znanstveniki IPCC. ​,war"Te tehnologije imajo nižji odtis zemlje, vode in hranil ter obravnavajo pomisleke glede dobrega počutja živali.

Poročilo izpostavlja ukrepe, kot so prehranske smernice, ki jih podpirajo oznake na živilih spodbujati nove prehranske sisteme, za katere raziskovalci menijo, da bi morali biti obvezni, saj krepijo moč državljanov in povečujejo ozaveščenost o pomembnih vprašanjih, kot sta dobro počutje živali in pravična trgovina.

Nadaljevanje izguba biotske raznovrstnosti Zaradi tega so ekosistemi manj odporni na ekstremne podnebne spremembe, kar bi lahko oviralo napredek potencialov za ublažitev posledic kmetijstva, gozdarstva in upravljanja zemljišč, še opozarja poročilo.

"Delati moramo hkrati na vseh sektorjih,« je dejal Mrabet. ​,war"Kmetijstvo in hrana seveda, pa tudi promet, energetika, gradbeništvo in tako naprej. Spremeniti moramo svoje vedenje, način uživanja hrane in porabe energije. Naše življenje bi se moralo premikati v smeri, da postanemo emisijsko negativni, v nasprotju s trenutnimi emisijsko pozitivnimi situacijami."

Raziskovalci so opozorili, da strategije blažitve kmetijstva, gozdarstva in upravljanja zemljišč ne veljajo samo za večje države, saj imajo številne manjše države in regije, zlasti z mokrišči, nesorazmerno visoko stopnjo gostote blažilnega potenciala iz treh sektorjev.

Po Guterresu so te ugotovitve in druga poročila IPCC objavljena od takrat COP26 v Glasgowu bo utrlo pot za COP27, naslednji mednarodni vrh o podnebnih spremembah, ki bo novembra prihodnje leto v Egiptu.

"Prepričan sem, da bodo ti ključni za podnebne pogovore, odločanje in ukrepanje na globalni, regionalni in nacionalni ravni,« je dejal.

• IPCC
• IPCC