Svetovni voditelji zavračajo COP29, ogrožanje podnebnih ukrepov

Tako imenovani »finančni COP« je osredotočen na zagotavljanje financiranja za revnejše države za spopadanje z vplivi podnebnih sprememb.
(AP)
Avtor: Costas Vasilopoulos
18. november 2024 ob 16:48 UTC

V prestolnici Azerbajdžana, Bakuju, poteka ena najbolj zapostavljenih konferenc Združenih narodov o podnebnih spremembah od njene ustanovitve leta 1995. Predstavniki vlade in pogajalci iz skoraj 200 držav se zbirajo, da bi razpravljali o naslednjih korakih sveta za reševanje sprememba podnebja.

Številni svetovni voditelji so bili odsotni na letošnjih 29th Konferenca pogodbenic (COP29), v nasprotju s standardnim protokolom, ki zahteva, da voditelji nagovorijo udeležence v prvih dneh vrha. 

Voditelji največjih svetovnih gospodarstev, vključno s predsednikom ZDA Joejem Bidnom, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in japonskim premierjem Šigerujem Išibo, se je ne udeležijo.

Oglejte si tudi:Kaj nam 485 milijonov let podnebne zgodovine pove o današnji krizi

Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, ki je bila ponovno izvoljen za drugi petletni mandat šefa komisije prav tako ni v Bakuju.

"To je simptomatično za pomanjkanje politične volje za ukrepanje,« je dejal podnebni znanstvenik Bill Hare iz Climate Analytics. ​,war"Ni občutka nujnosti.”

V svojem govoru na otvoritvenem dnevu COP29 je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres poklical leto 2024. ​,war"mojstrski tečaj človeškega uničevanja,« in dodal, da antropogene podnebne spremembe spodbujajo katastrofe po vsem svetu.

"Družine, ki tečejo za svoja življenja pred naslednjim udarcem orkana; delavci in romarji, ki se sesedajo v neznosni vročini; poplave, ki razdirajo skupnosti in rušijo infrastrukturo; otroci hodijo spat lačni, saj suša pustoši pridelke,« je dejal Guterres. ​,war"Vse te nesreče in še več so posledica podnebnih sprememb, ki jih povzroči človek.« 

Portugalski politik in diplomat je tudi opozoril, da so se emisije toplogrednih plinov po vsem svetu od takrat povečale COP28 pred enim letom. 

Observatorij Evropske unije Copernicus je tudi opozoril, da je leto 2024 na dobri poti, da postane najbolj vroče leto, pri čemer je povprečna temperatura površine planeta verjetno presegla o Mejna vrednost 1.5 ºC omejitev letos.

Lani na COP28 v Dubaju so udeleženci dosegli nezavezujoč dogovor o odpravi uporabe fosilnih goriv za proizvodnjo energije, ki velja za glavni vzrok podnebnih sprememb, ki jih povzroči človek. Dogovorili so se tudi o uradni ustanovitvi sklada za izgube in škodo za pomoč revnim in podnebno najbolj ranljivim državam.

Glavni cilj letošnjega vrha je povečati financiranje držav v razvoju za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. 

Ekonomisti so udeležencem COP29 povedali, da bodo morale revne države do leta 2030 porabiti do 1 bilijon dolarjev (950 milijard evrov) na leto, kar bo učinkovito ublažilo posledice podnebnih sprememb. 

Letna srečanja na vrhu COP temeljijo na ideji, da so najbolj industrializirane in premožne države na svetu v glavnem odgovorne za antropogene podnebne spremembe in bi zato morale biti sorazmerno obremenjene v boju človeštva za spopadanje z učinki globalnega segrevanja. 

Vendar pa ne obstaja univerzalno pravilo, ki bi določalo, koliko mora vsaka država prispevati. Medtem ko je večina evropskih držav v preteklih letih znatno prispevala, so druge bogate države, vključno z Združenimi državami, Kanado in Avstralijo, kritizirane, ker niso mobilizirale sredstev sorazmerno z velikostjo svojih gospodarstev. 

Poleg tega je izvolitev podnebnega skeptika Donalda Trumpa za naslednji predsednik Združenih držav je prav tako dvomil o pogovorih COP29.

Ameriški podnebni odposlanec John Podesta, ki vodi državno delegacijo na COP29, pa je udeležencem vrha zagotovil, da se bodo podnebni ukrepi ZDA nadaljevali kljub rezultatom volitev. 

Medtem so voditelji nekaterih držav, ki so najbolj ranljive za podnebne spremembe, kot je Papua Nova Gvineja, bojkotirali COP29, navajajoč počasnost odziva bogatih držav. 

Papua Nova Gvineja, otoška država z 10 milijoni prebivalcev v jugozahodnem Tihem oceanu, se sooča z izjemno visokimi plimovanjem in dvigom morske gladine dvakrat hitreje na leto v primerjavi s svetovnim povprečjem. 

"Papua Nova Gvineja se zavzema za to v korist vseh majhnih otoških držav,« je dejal premier Justin Tckatchenko pred odprtjem COP29. ​,war"Ne bomo več tolerirali praznih obljub in neukrepanja, medtem ko naši ljudje trpijo zaradi uničujočih posledic podnebnih sprememb.«



oglas
oglas

Povezani članki