Resnično ste tisto, kar jeste, pravi znanost

Na generacijskem časovnem merilu obstajajo fiziološki dokazi, da dejansko postanemo to, kar jemo.

Avtor Stav Dimitropoulos
10. januarja 2017 10:21 UTC
1213

Leta 1826 je Anthelme Brillat-Savarin, francoski odvetnik in politik, ki je kljub temu zaslovel kot gastronom, zapisal v svoji knjigi ​,war"Physiologie du Gout, ou Meditations de Gastronomie Transcendante:" ​,war"Povej mi, kaj ješ in povem ti, kaj si?.

Leta 1836 je nemški filozof in antropolog Ludwig Feuerbach napisal vrstico: ​,war"Človek je tisto, kar poje,« v njegovem opaznem eseju.

Ameriški pionir zdrave prehrane in hujšanja Victor Lindlahr je odmeval ​,war"Ti si to, kar ješ« leta 1942, v 60. letih prejšnjega stoletja pa je pometno gibanje hipijev enako besedno zvezo postavilo za enega svojih glavnih sloganov za zdravo prehrano.

Kar so empirično dojeli vsi ti popolnoma različni ljudje, ki živijo v različnih časih, so zdaj znanstveno utemeljeni raziskovalci z univerze v Oxfordu. V prelomni raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Jenome Biologija.

Oddelek za rastlinske znanosti Univerze v Oxfordu je razkril genetske dokaze, da lahko naša prehrana vpliva na zaporedja DNK naših genov, in da ljudska resnica o ​,war"Mi smo tisto, kar jemo,« je podprto s trdimi fiziološkimi dokazi – vedno v generacijskem časovnem okviru.

Kot je pojasnila Emily Seward, doktorska kandidatka na Oxfordovem oddelku za rastlinske znanosti Olive Oil Times, da bi preizkusili to hipotezo, so raziskovalci svojo študijo utemeljili na modelnem sistemu, ki je sestavljen iz preprostih skupin parazitov, evkariontskih parazitov (Kinetoplastida) in bakterijskih parazitov (Mollicutes). ​,war"Paraziti, ki imajo skupnega prednika, vendar iz razlogov, ki niso povsem razumljeni, so se razvili, da bi jedli precej različno hrano in okužili različne gostitelje,« je dejal Seward.

Z uporabo novih matematičnih modelov, ki so jih znanstveniki razvili sami, so prišli do zaključka, da različne ravni dušika, kot se kaže v prehrani parazita, vplivajo na sestavo DNK. Parazite z dieto z nizko vsebnostjo dušika in visoko vsebnostjo sladkorja so ločili zaporedja DNK, ki so uporabljala manj dušika kot parazite z dieto z visoko vsebnostjo dušika in beljakovin.

Rezultati so poudarili znanstveno nastajajoč odnos med celičnim metabolizmom in evolucijo. Pokazali so tudi, da je z analizo zaporedja DNK njihovih genov izvedljivo napovedati prehrano podobnih organizmov.

Predvsem pa je študija dokazala, da lahko z različnimi dietami res spremenimo svojo genetsko sestavo, vendar (preverjanje resničnosti) ne tako enostavno, kot bi si želeli predstavljati: čeprav lahko postanemo bolj zdravi s prehodom na bolj zdravo prehransko izbiro, ne moremo manipulirati z našo DNK do te mere, da se prejšnje informacije v celoti izbrišejo in nadomestijo z novimi – vsaj tekom našega življenja.

"Obstaja toliko dejavnikov, ki lahko vplivajo na zaporedje DNK organizma. V raziskavi govorimo o majhnih prehranskih spremembah, ki se kopičijo tekom prejšnjih generacij. Gre za generacijsko stvar, saj številne generacije naredijo majhne korake k spremembi svojega genetskega zemljevida. Drastične spremembe se ne morejo zgoditi v življenju. Lahko postanete bolj zdravi, vendar ne boste drastično spremenili svojega DNK,« je dejal Seward.



oglas
oglas

Povezani članki