Poročilo ugotavlja, da se bo ozonski plašč na Zemlji popolnoma obnovil do leta 2040

Ocena, ki jo je sestavil Združeni narodi in druge mednarodne organizacije so ugotovile, da bo luknja v ozonskem plašču, ki velja za najpomembnejšo okoljsko krizo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v večini sveta predvidoma popolnoma odpravljena do leta 1980.

Ocena je tudi pokazala, da je treba izgubo ozonskega plašča na Arktiki in Antarktiki zaceliti med letoma 2045 in 2065.

Ozonske luknje, tanke regije ozonski plašč v zemeljski stratosferi se zgodijo vsako leto na obeh poloblah. Pojav je bolj izrazit v polarnih predelih.

Tanjšanje ozonskega plašča omogoča, da ultravijolično sevanje sonca doseže zemeljsko površje, kar lahko povzroči škodo tako ljudem kot živalim.

Po mnenju EU Služba za spremljanje atmosfere Kopernik, je ozonska luknja nad južno poloblo septembra 28.4 dosegla največjo velikost 2000 milijona kvadratnih kilometrov (površina, ki ustreza skoraj sedemkratniku ozemlja EU). V naslednjih letih se je nehala večati.

Ocena ZN je predvideni uspeh obnove zemeljske ozonske plasti pripisala Montrealskemu protokolu iz leta 1987. To je bil mednarodni sporazum, katerega namen je bil odpraviti kemikalije, ki tanjšajo ozon, kot so CFC (klorofluoroogljikovodiki), ki jih običajno najdemo v hladilnikih, klimatskih napravah in razpršilnih pločevinkah. .

»[Montrealski sporazum je treba obravnavati] kot najuspešnejšega okoljska pogodba v zgodovini in ponuja spodbudo, da se lahko države sveta združijo in odločijo o izidu ter ukrepajo v skladu s tem,« je dejal David Fahey, znanstvenik pri Nacionalni upravi za oceane in atmosfero (NOAA) in glavni avtor ocene.

Strokovnjaki prav tako verjamejo, da se ukrepi, ki so jih države sprejele za obnovitev ozonske plasti planeta, lahko uporabijo kot vodilo za boj proti sprememba podnebja.

"Ukrepi glede ozona so precedens za podnebne ukrepe,« je dejal Petteri Taalas, generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije. ​,war"Naš uspeh pri postopnem opuščanju kemikalij, ki jedo ozon, nam kaže, kaj lahko in moramo storiti kot nujno stvar za prehod od fosilnih goriv, ​​zmanjšanje toplogrednih plinov in tako omejiti povišanje temperature«.

Po besedah ​​Faheya pa zmanjšanje emisij fosilnih goriv zahteva veliko bolj odločen pristop kot CFC.

"Ogljikov dioksid je še en red velikosti, ko gre za njegovo dolgo življenjsko dobo, kar je streznitveno,« je dejal. ​,war"Doseči vsakega človeka na planetu, da preneha s kurjenjem fosilnih goriv, ​​je povsem drugačen izziv.«

Avtorji ocene so tudi opozorili, da predlagane strategije za ublažitev globalno segrevanje, kot je razprševanje milijonov ton žveplovega dioksida v stratosferi (tehnika, znana kot vbrizgavanje stratosferskega aerosola), bi lahko negativno vplivala na obnovo ozonskega plašča.

• Svetovna meteorološka organizacija
• Guardian
• Evropska agencija za okolje