Strokovnjaki pravijo, da se je treba s toplogrednimi plini spopasti v treh letih

Skupina znanstvenikov, oblikovalcev politik in vodilnih podjetij je objavila izjavo, v kateri opozarja, da je treba za učinkovito spopadanje s podnebnimi spremembami zmanjšati emisije toplogrednih plinov do leta 2020.

S tem ciljem so lansirali Misija 2020 na predvečer vrha G20, ki je prejšnji teden potekal v Hamburgu. Končni cilj skupne kampanje je ozaveščanje in obravnavanje potrebe po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v naslednjih treh letih.

Skupino vodi nekdanja predstavnica ZN za podnebje Christiana Figueres, ki je nadzorovala pogajanja o pariškem podnebnem sporazumu.

Ključno sporočilo poročila je opozorilo, da če se emisije toplogrednih plinov do leta 2020 ne bodo občutno zmanjšale, bo težko omejiti učinke podnebnih sprememb v varnih mejah in izpolniti temperaturne cilje, določene v Pariškem sporazumu iz leta 2016, tj. omejiti dvig temperatur na pod 2 stopinji Celzija (3.6 stopinje Fahrenheita) do leta 2030.

Da bi dosegli ta cilj, je poročilo začrtalo šest ključnih mejnikov, ki jih je treba doseči v naslednjih treh letih:

• Obnovljivi viri energije naj bi vse bolj nadomestili fosilna goriva po vsem svetu kot glavni vir električne energije in bodo do leta 2020 predstavljali vsaj 30 odstotkov svetovne oskrbe z električno energijo. Hkrati bi veljal moratorij na gradnjo novih elektrarn na premog, obstoječe pa bi zaprli.
• Najprimernejši način prevoza v večjih mestih bo prevoz brez emisij. To bi pomenilo povečanje uporabe električnih vozil, povečanje standardov učinkovitosti za težka tovorna vozila, več javnega prevoza ter zmanjšanje emisij v letalskem in ladijskem sektorju.
• Prizadevanja za obsežno obnovo zemljišč in zmanjšanje krčenja gozdov. Hkrati bodo kmetijske prakse prijazne do zemlje, prehranski sistemi bodo učinkovitejši in varnost preskrbe s hrano izboljšana. Spodbuja se uporaba nizkoogljičnih kmetijskih metod in tehnologij, obravnavati pa je treba zmanjšanje emisij iz živine.
• Zmanjšalo se bo število težkih industrij, ki uporabljajo železo, jeklo, cement, kemikalije, nafto in plin. Te bodo nadomestile z nizkoogljičnimi alternativami.
• Stavbe in infrastrukturo je treba razogljičiti, to pomeni, da se bo do leta 2050 zmanjšala količina plinastih ogljikovih spojin, ki se sproščajo v gradbeništvu. Stavbe bodo postajale vse bolj energetsko učinkovite, novogradnje pa po energijskih standardih nič ali skoraj nič.
• Naložbe v ukrepe, ki obravnavajo podnebna vprašanja, bodo presegle 1 bilijon USD na leto, pri čemer bodo vse finančne institucije sodelovale v skladu z ​,war"razkrita tranzicijska strategija«. To vključuje pobude, kot so vsako leto vlaganje najmanj 200 milijard dolarjev v javna in 800 milijard dolarjev zasebnih sredstev v podnebne ukrepe, povečanje financiranja za podnebne spremembe in desetkratno pomnoževanje izdaje zelenih obveznic. Drugi ukrepi vključujejo zagotavljanje, da institucije razkrijejo finančna tveganja, povezana s podnebjem, odpravo subvencij za fosilna goriva, odpoved naložb v proizvodnjo premoga, nafte in plina ter izvajanje mehanizma za določanje cen ogljika.

Poročilo optimistično ugotavlja, da je bil dosežen napredek: v zadnjih treh letih so svetovne emisije ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv stagnirale in naj bi se umirile. To pripisujejo gospodarski preobrazbi Kitajske in rasti uporabe obnovljive energije po vsem svetu.

Vendar pa svetovne temperature dosegli vrhunec v zadnjih dveh letih. Leto 2016 je bilo najbolj vroče leto: lani je bila zabeležena rekordna temperatura za 1.1 °C nad predindustrijskim obdobjem, kar je za 0.06 °C več kot prejšnji rekord iz leta 2015.

Ta trend razkriva, da je treba v naslednjih treh letih doseči še veliko napredka pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, da bodo pariški cilji končno doseženi.

• Poročilo o misiji 2020


• Misija 2020