Odkrit izvor udomačenega oljčnega drevesa

Nova študija, objavljena v Proceedings of the Royal Society, osvetljuje, kdaj in kje je bila oljka udomačena (kar pomeni razmnoževanje najbolje gojenih genotipov) in postala vir danes zelo cenjenih užitnih oljk in oljčnega olja.

Znanstveniki so preučili DNK 1,797 divjih in gojenih dreves iz sredozemskega bazena in z analizo genomov lahko ustvarili rodovnik dreves in ugotovili, kako je napredovalo širjenje oljk. Trije osnovni predniki ​,war"identificirani so bili genski bazeni oljčnega drevesa, in sicer Bližnji vzhod, območje Egejskega morja in Gibraltarske ožine.

Glede na študijo je stopnja diverzifikacije plastidov (predelkov rastlinskih celic, ki vsebujejo kemične spojine) med divjimi in gojenimi oljkami pokazala, da se je preoblikovanje divje oljke v kroto prvič zgodilo na severovzhodnem območju Levanta na Bližnjem vzhodu, bolj verjetno na mejah Sirije in Turčije, nato pa se je razširil na sosednja ozemlja in celotno porečje.

Čeprav je ta genetska raznolikost večja v populaciji dreves v Gibraltarski ožini, so bile takrat napredne civilizacije, ki so zasedle ozemlje Levanta, bolj kompetentne in so imele dovolj genskih virov, da so uspele udomačiti oljko. Proces udomačevanja se je zgodil pred približno 6,000 leti, čeprav obstajajo dokazi, da so divje oljke uporabljali že od neolitika, pravi študija.

Glavna razlika med divjo in gojeno oljko je v večjih in sočnejših plodovih slednje in zdi se, da je celoten proces udomačevanja zahteval veliko časa in številne genetske izmenjave med drevesi.

• Kompleksna zgodovina oljčnega drevesa: od poznokvartarne diverzifikacije sredozemskih rodov do primarne udomačenosti v severnem Levantu


• "V časopisu VIMA, ​,war"Odkrite korenine oljčnega drevesa"