Kmetje po vsej Evropi protestirajo proti visokim stroškom in zmanjšanim subvencijam

Povzetek

Kmetje po vsej Evropi so protestirali proti visokim davkom, cenam goriva in zamudam pri izplačilih subvencij, demonstracije pa so blokirale ceste v Franciji, Nemčiji in Belgiji. Francoski predsednik Macron je dvomil o prostotrgovinskem sporazumu EU z Mercosurjem, medtem ko je komisija predlagala olajšanje zahtev zelenega kmetovanja, da bi ublažili pritisk na kmete.

V Franciji so bile blokirane avtoceste, središče nemške prestolnice Berlin pa so več dni zavzele kolone traktorjev. V Bruslju, srcu in upravnem središču Evropske unije, so bile odrezane ključne ceste, ko je na tisoče kmetov protestiralo po vsej Evropi.

Visoki davki, visoke cene goriva, zamude pri izplačilih subvencij in posledice rusko-ukrajinske vojne so v središču demonstracij kmetov.

Vendar pa po besedah ​​Arnauda Rousseauja, vodje francoskega sindikata kmetov FNSEA, preregulacija in ​,war"nerazumljivo« so politike EU o kmetijstvu temeljni vzrok za proteste kmetov.

Rousseau je tudi zatrdil, da je blok Strategija Farm to Fork ker trajnost hrane ovira gospodarsko rast evropskega kmetijstva, saj močno obremenjuje kmete.

Po demonstracijah kmetov v Franciji je najpomembnejši kmetijski proizvajalec v EU, premier Gabriel Attal, dejal, da bo država zahtevala izvzetje iz nekaterih pravila skupne kmetijske politike (SKP), da bi bolje ustrezala potrebam svojih kmetov.

Poleg tega je francoski predsednik Emmanuel Macron podvomil v blok sporazum o prosti trgovini z Mercosurjem skupine držav, češ da uvožena živila iz južnoameriških držav ne bodo dosegala evropskih standardov proizvodnje hrane in okolja.

Macron je kljub temu podprl politiko EU o kmetijstvu in dejal, da ni razlog za težave kmetov.

V Nemčiji je postopna odprava znižanja davka na dizelsko gorivo za kmetijstvo sprožila demonstracije kmetov, ki so trdili, da bi jih lahko pripeljalo do bankrota, in prosili vlado za finančno podporo.

Vendar pa je finančni minister države Christian Lindner zavrnil njihovo prošnjo in se skliceval na omejitve v državnem proračunu.

V Romuniji so kmetje protestirali proti visokim stroškom goriva, visokim zavarovalnim stopnjam in poceni kmetijskemu uvozu iz Ukrajine.

Poljski kmetje so prav tako protestirali proti konkurenci iz Ukrajine in trdili, da se mora Evropa vzdržati uvoza kmetijskih proizvodov iz te od vojne razdejane vzhodnoevropske države.

"Ukrajinsko žito bi moralo iti tja, kamor spada, na azijske ali afriške trge, ne v Evropo,« je dejal Adrian Wawrzyniak, tiskovni predstavnik poljskega sindikata kmetov.

Protesti se širijo tudi v južno Evropo, pri čemer so kmetje v Grčiji postavili prve blokade na pomembnih avtocestah, njihovi kolegi v Španiji pa se pripravljajo izraziti svoje nezadovoljstvo zaradi visokih proizvodnih stroškov in strogih okoljskih predpisov.

Da bi pomirila protestne kmete po vsej EU, je komisija predlagala znižanje zahtev glede zelenega kmetovanja iz skupne kmetijske politike (SKP), medtem ko plačila kmetom ostanejo nespremenjena.

"S tem stabilizacijskim ukrepom lahko pomagamo ublažiti pritisk, za katerega vemo, da čutijo naši kmetje, da bi zagotovili, da lahko ostanejo ekonomsko sposobni v teh časih velike negotovosti,« je dejal izvršni podpredsednik komisije Maroš Šefčovič.

Demonstracije kmetov so se zgodile le nekaj mesecev pred volitvami v Evropski parlament junija, kar je spodbudilo zaskrbljenost med političnimi voditelji, ki se bojijo, da bodo evropske skrajno desne stranke prejele znatno podporo razočaranih kmetov po vsej celini.

O protestih kmetov naj bi neuradno razpravljali na vrhu voditeljev Evropske unije v Bruslju 1. februarja, čeprav niso na dnevnem redu.^st.

• Politično
• BBC News
• Evro novice