Kmetije, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, igrajo ključno vlogo v evropskem kmetijstvu

Povzetek

Pomemben del sredstev skupne kmetijske politike (SKP) v Evropski uniji bo v naslednjih nekaj letih namenjen kmetom, ki delujejo na zapostavljenih območjih, pri čemer bo 18.7 milijarde evrov namenjenih tem kmetom v sedanji SKP od leta 2023 do 2027. Kmetije, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, pokrivajo 47 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč in so kljub nižjim donosom manj škodljive za okolje in ključne. za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zaradi česar je dohodkovna podpora SKP ključna za preprečevanje nadaljnjega poslabšanja ekološkega stanja na teh območjih.

Pomemben del Skupna kmetijska politika (SKP) v Evropski uniji bodo v naslednjih letih namenjeni kmetom, ki delujejo na zapostavljenih območjih.

Med njimi so vse kmetije, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, kot npr strma pobočja, sušnih regijah ali območjih, ki so izpostavljena ekstremnim vremenskim razmeram. Do teh sredstev so upravičeni pridelovalci oljk in vinogradov v številnih regijah.

Glede na poročilo, ki ga je objavil generalni direktorat EU za kmetijstvo, bo 18.7 milijarde evrov namenjenih tem kmetom v sedanji SKP, ki bo trajala od leta 2023 do 2027.

Evropska unija ocenjuje, da kmetije, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, pokrivajo 47 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč.

Denar iz SKP predstavlja 17 odstotkov vseh sredstev, namenjenih razvoju podeželja, in 6 odstotkov sredstev, predvidenih z nacionalnimi strateškimi načrti, ki uveljavljajo SKP v posamezni državi.

Strokovnjaki so prvič v zgodovini v Evropski uniji primerjali uspešnost kmetij, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, s konvencionalnimi.

Ugotovili so, da kmetije, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, tudi če so podprte s sredstvi SKP, prinašajo 20.4 odstotka manj dohodka kmetom v gorskih območjih in 26.5 odstotka manj v drugih ekstremnih regijah.

Medtem ko kmetije, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, prinašajo nižje donose, se je izkazalo, da je njihova dejavnost v povprečju manj škodljiva za okolje, pri čemer večji del njihove zemlje koristi biotski raznovrstnosti.

Znatna prisotnost travinja in prahe na kmetijah, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, je zmanjšala tveganje erozije in podprlo zdravje tal hkrati pa prispeva k ohranjanju krajine.

Razširjena uporaba stročnic za izboljšanje rodovitnosti tal zmanjšuje potrebo po sintetičnih gnojilih.

Podatki tudi kažejo, da kmetije, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, uporabljajo manj gnojil in pesticidov. V gorskih območjih se obseg tovrstnih izdelkov zmanjša za 55 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi kmetijami.

Če upoštevamo samo trajne nasade, se fitofarmacevtska sredstva porabijo za 56 odstotkov manj v primerjavi s konvencionalnimi kmetijami.

Strokovnjaki menijo, da so ekstremna kmetijska območja, kot so številna strma pobočja, kjer delajo oljkarji po Sredozemlju, zelo občutljiva na sedanjo podnebno krizo.

"Za večino sredozemskih območij medvladni forum o podnebnih spremembah predvideva veliko škodo zaradi podnebnih sprememb kar bi lahko v naslednjih desetletjih postalo katastrofalno,« je povedal Primo Proietti, profesor kmetijskih in okoljskih znanosti na univerzi v Perugii v Italiji. Olive Oil Times.

"Kmetijska proizvodnja bi lahko utrpela znatne izgube, zaradi česar bi se lahko znatno zmanjšala tudi kakovost proizvodov temperaturni ekstremi, nepredvidljive padavine in poplave ter povrhu še suša,« je pojasnil Proietti.

"Podnebne spremembe bodo prav tako povečale patogene, škodljivce in plevel, ki bodo vplivali na obseg in kakovost proizvodnje,« je dodal.

Po mnenju Bruslja bi lahko opuščanje z biotsko raznovrstnostjo bogatih kmetijskih zemljišč na kmetijah, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, in prenehanje kmetijskih dejavnosti zlahka povzročilo nadaljnje poslabšanje ekološkega stanja teh območij.

"Če bi kmetijam, ki se soočajo z naravnimi omejitvami, dovolili, da prenehajo s proizvodnjo, bi to verjetno povzročilo skupno zmanjšanje proizvodnje hrane v EU in posledično okrepitev na že tako intenzivno gospodarjenih kmetijskih zemljiščih. Zato je dohodkovna podpora SKP ključnega pomena,« je bil zaključek poročila.

• Generalni direktorat za kmetijstvo
• Generalni direktorat za kmetijstvo